Nasprotnik izgradnje bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj Vili Kovačič v vnemi, da bi spodkopal največji slovenski energetski projekt, od katerega je odvisna varna in zanesljiva oskrba 1/3 celotne države, v javnosti ponovno širi laži, dezinformacije in potvorjene resnice o Premogovniku Velenje ter s tem vnaša nemir – pa tokrat ne le med prebivalce Šaleške doline, ampak z njimi zastruplja tudi Evropsko investicijsko banko.
Vili Kovačič je v svojem pisanju ponovno pomešal nekatera splošno znana dejstva in dodal svojo interpretacijo vzrokov za nekatere pojave, ki jih še sam ne razume, kaj šele, da jih bi znal pojasniti. Splošno je namreč znano, da je Premogovnik Velenje po mnenju mednarodnih strokovnjakov referenčna točka v podzemnem pridobivanju premoga Z Evrope. Z najsodobnejšo tehnologijo in s svojo lastno odkopno metodo dosegajo velenjski rudarji rekordne proizvodne rezultate tudi v svetovnem merilu. Prav tako je eden ključnih strateških ciljev Premogovnika tudi zagotavljanje kvalitetnih delovnih mest in varstva pri delu. Premogovnik Velenje je v zadnjih desetletjih naredil velik tehnološki preboj, zaradi česar lahko sedaj svoje lastno znanje tržimo tudi na svetovnih trgih.
Ko govori o stavki, Vili Kovačič uspešno izrablja dejstvo, da so velenjski rudarji ob koncu leta 2012 izrazili jasno nasprotovanje različni višini izplačil delovne uspešnosti v posameznih družbah znotraj Skupine HSE. Dejansko pa razlogov za stavko velenjski rudarji nimajo, saj so njihove povprečne plače primerljive s povprečnimi plačami v slovenski energetiki. Plače so redne, plačani so vsi zakonsko predpisani prispevki, po izjavah rudarjev so v veliki večini zadovoljni s svojim delom. To dokazuje tudi velik interes po zaposlitvi na premogovniku in praktično nična fluktuacija. Odločno torej trdimo, da nikakor ne gre, tako kot bi rad Kovačič prikazal, za stalno grožnjo rudarjev s stavko.
Tudi pri navajanju povezav med nekontroliranimi posedki, koncentracijo odkopov in delovnimi nezgodami je Kovačič ponovno namenoma (?) zavajajoč in daleč od resnice. Zavedati se moramo, da je delo rudarjev delo v posebnih pogojih in zahtevnih razmerah – pa to ne velja le za velenjski premogovnik, ampak tudi za druge rudnike v najbolj razvitih državah. Varstvu pri delu posvečamo veliko pozornosti. Imamo izdelane ocene tveganja za vse potencialne nevarnosti in se tudi striktno držimo vseh predpisov in ukrepov. Za vse potencialne nevarnosti imamo izdelan tudi načrt obrambe in predvidene ukrepe.
Z dolgoletno statistiko lahko dokažemo, da število delovnih nezgod v letnem merilu še naprej pada. Tako smo leta 2012 zabeležili skupno 76 delovnih nezgod, kar je drugi najboljši rezultat v zgodovini Premogovnika Velenje.
Premogovnik Velenje ima razvit tudi Varnostni tehnološko-informacijski sistem, s katerim zaznavamo potencialne nevarnosti in preprečujemo njihove negativne učinke. Stebrni udari, pri katerem gre za hipno sprostitev napetosti v hribini in so ozko lokalno omejeni, so v rudarstvu sorazmerno pogost pojav, ki pa se jih žal tudi z najsodobnejšo tehnologijo ne da vnaprej predvideti, tako kot se tudi z najboljšimi seizmološkimi napravami še ne da napovedati potresov.
Še posebej je zavajajoče navajanje, da je bila policija obveščena šele dan po dogodku in da prav tako kot rudarski inšpektorat nima dostopa do pravih informacij. Premogovnik Velenje je dolžan o delovni nezgodi obvestiti republiški inšpektorat, pristojen za rudarstvo, in Center za obveščanje RS, če je v nezgodi udeleženih več ljudi. To Premogovnik dosledno upošteva in spoštuje, kar je dokazljivo tudi preko dokumentov, ki jih vodimo. V dogodku, ki ga Vili Kovačič izrablja kot primer, da je bila policija pozno obveščena o nezgodi, je bil poškodovan en rudar, zaradi česar Premogovnik ni bil dolžan obvestiti ne inšpektorata in ne Centra za obveščanje. Predstavnik policije je zaradi dezinformacij, ki so krožile v javnosti, dan po nezgodi samoiniciativno obiskal Premogovnik Velenje, kjer se je prepričal, da gre za lažjo delovno nezgodo enega rudarja, o čemer je takoj obvestil tudi svoje nadrejene. O skupinski nezgodi, ki jo v svojem zapisu navaja Kovačič in v kateri je bilo udeleženih šest rudarjev z lažjimi poškodbami, je Premogovnik Velenje pristojnega rudarskega inšpektorja kljub zgodnji jutranji uri seznanil takoj, kar je skladno z zakonodajo, tako da ni mogoče trditi, da v Premogovniku karkoli prikrivamo. Republiški rudarski inšpektor je bil že pred 4. uro zjutraj na jamskem delovišču, kjer je opravil pregled in ugotovil, da ni bilo nobenih nepravilnosti ali nespoštovanja predpisov; tudi o tem obstajajo pisni dokazi.
Premogovnik Velenje v celoti nadzira dogajanje znotraj eksploatacijskega prostora in nad odkopnimi polji. Glede na potrebe po premogu za delovanje Termoelektrarne Šoštanj do leta 2054 je znotraj pridobivalnega prostora dovolj zalog za obratovanje TEŠ6, kar so preverili in potrdili tudi mednarodni recenzenti. Koncentracija odkopavanja, ki jo Kovačič tudi omenja, pa pomeni veliko priložnost za nadaljnje racionalizacije v proizvodnem procesu Premogovnika Velenje, saj omogoča nadaljnje bistveno zmanjševanje potrebnega obsega jamskih prostorov, kar bo prav tako izdatno pripomoglo k zmanjševanju stroškov.
Ker smo javnost že večkrat seznanili z ustreznimi poročili in podatki, se nam zdi še toliko bolj absurdno, da Vili Kovačič znova zavaja in širi laži tudi o tem, da je predvideno odkopavanje pod mestom Šoštanj in izven zahodne meje eksploatacijskega prostora. V Premogovniku Velenje te navedbe ponovno odločno zanikamo, saj lahko skozi uradne dokumente, projekte, elaborate odkopavanja ter hkrati tudi z uradnim potrdilom o zalogah premoga dokažemo, da je za potrebe TEŠ6 dovolj premoga znotraj eksploatacijskega prostora Premogovnika Velenje. T. i. področje jame Šoštanj, to je predel od Šoštanja do Topolšice, ni zajet v tem pridobivalnem prostoru in premog s tega območja ni predviden za odkopavanje. Zaradi vseh naših uradnih dokazil je prav neverjetno, kako Kovačič s svojimi trditvami še vedno zavaja javnost, čeprav zanje nima popolnoma nobenega dokaza.
Seveda je doseganje ciljne cene 2,25 EUR/GJ ob začetku obratovanju TEŠ6 zahtevno delo, vendar pa se na Premogovniku Velenje tega že dolgo zavedamo. To je naš del naloge pri izgradnji B6 in imamo jasno zastavljeno strategijo, kako bomo to dosegli. Do leta 2015 bo Premogovnik Velenje izpeljal vse ključne razvojne projekte, ki bodo prispevali k zagotavljanju ciljne cene: nadaljnje širjenje odkopov, modernizacijo dela pri izdelavi jamskih prostorov in večanje napredkov na pripravskih deloviščih ter izgradnjo izvoznega jaška NOP II. Da je doseganje izhodiščne cene 2,25 EUR/GJ v letu 2015 dosegljivo ob upoštevanju visoke tehnološke razvitosti Premogovnika Velenje in veliki strokovnosti ter usposobljenosti zaposlenih, so potrdili tudi mednarodni strokovnjaki, ki so leta 2011 preverjali stanje zalog premoga, ustrezno kurilno vrednost in doseganje ciljne cene.
Pri vsem tem nas najbolj žalosti to, da se Vili Kovačič, ki ga nam neznani motivi silijo v stalno izrabljanje nekaterih dejstev in njihovo preoblikovanje v laži, ne ustavi pred ničemer in za doseganje osebnih (in še čigavih?) ciljev izrablja tudi tako resne stvari, kot so delovne nezgode naših rudarjev.
Odgovor republiškega rudarskega inšpektorja
Iz predstavitve g. Kovačiča v zvezi z varnostno problematiko pri odkopavanju v jami PV, s katero sem seznanjen s strani odgovornih oseb PV, sem kot pristojni rudarski inšpektor presenečen in začuden in ker omenja tudi delo rudarskih inšpektorjev, sem dolžan podati odgovor. Ocena s katero cenjeni g. Kovačič podaja stanje varnosti in zdravja v PV je strokovno neutemeljena.
V zvezi z njegovimi navedbami podajam naslednje:
1. PV je koncesionar in izvajalec rudarskih del pri podzemnem pridobivanju premoga v natančno določenem pridobivalnem prostoru;
2. Zaloge izračunane v danem pridobivalnem prostoru so dokazane v naravi;
3. Redne nadzore v PV izvajajo trije, zato usposobljeni rudarski inšpektorji, vsak v okviru svoje pristojnosti, izvajajo se tudi skupni inšpekcijski nadzori.
4. Pri izdelavi letnega poročila, ki ga rudarski inšpektorji izdelajo za področje varnosti in zdravja pri delu v slovenskem rudarstvu, je ugotovljeno, da je trenda zmanjševanja nesreč pri delu dokazljiv, tako v slovenskem prostoru kot v PV. V letu 2012 je bilo v PV obravnavanih 76 nesreč od tega 2 hujšimi posledicami, za primerjavo, v letu 2008 so bile obravnavane 104 nesreče od tega 4 s hujšimi posledicami. V letu
2008 je bilo v slovenskem rudarstvu registrirani 163 nesreč pri delu od tega 9 s hujšimi posledicami, v letu 2011 pa je bilo 134 nesreč od tega 12 s hujšimi posledicami. Za leto 2012 se podatki še obdelujejo.
5. Sistem obveščanja rudarskih inšpektorjev in drugi služb o nesrečah pri delu, poteka preko CORS, v skladu z navodili. Rudarski inšpektor je po zakonu dolžan takoj izvršiti raziskavo smrtnih in skupinskih nesreč pri delu, obravnavamo pa tudi vse nesreče s hujšimi posledicami.
6. Trditev g. Kovačiča, da je tveganje zaradi nekontroliranih posedkov na zelo koncentriranih odkopnih poljih vzrok nastajanja delovnih nesreč , je brez strokovne podlage, prav tako je sporna trditev, da je slabšanje varnostnih razmer v PV pogojeno z vse bolj tveganim odkopavanjem.
7. Rudarskim inšpektorjem nihče na PV ali v Inšpektoratu ne omejuje ali poskuša omejevati izvajanja inšpekcijskega nadzora v okviru z zakonom določene pristojnosti. Rudarski inšpektorji delujejo javno, podatki o aktih, ki jih izdelajo rudarski inšpektorji, so dostopni vsem javnostim v skladu s predpisi.
8. Skupinska nesreča pri delu z dne 15. 2. 2013 je v raziskavi. Pristojnemu organu bo pravočasno predano mnenje o vzrokih nastanka delovne nesreče. Četudi zakon določa drugače, je bil pristojni rudarski inšpektor s strani odgovorne osebe PV obveščen o nesreči pri delu z dne 21. 2. 2013.
mag. Anton PLANINC
Pristojni rudarski inšpektor