Antonu Seherju v slovo
1918–2015
V 97. letu starosti se je pretrgala nit življenja nekdanjega sodelavca rudarskega strokovnjaka diplomiranega inženirja montanistike Antona Seherja.
Anton Seher se je rodil 17. januarja 1918 v Borovljah. Osnovno šolo je obiskoval na Senovem, končal je klasično gimnazijo v Ljubljani in študij montanistike na ljubljanski Tehniški fakulteti. Leta 1947 se je kot jamski asistent in kasneje tehnični vodja zelo zahtevne Stare jame zaposlil v bosanskem Rudniku mrkog uglja Kakanj. Novi dekret Generalne direkcije za premog ga je leta 1951 poslal v premogovnik Miljevina pri Foči, kjer je bil tehnični vodja in ravnatelj premogovnika. Na začetku šestdesetih let je sprejel ponudbo za tehničnega vodjo v premogovniku Mostar.
Leta 1964 se je odzval povabilu inženirja Ludvika Malija in sprejel službo v Premogovniku Velenje. Opravljal je različne zadolžitve v tehničnem sektorju, sedem let vodil plansko-analitski sektor ter sodeloval pri pripravi dokumentacije za izgradnjo novih Prelog.
Tudi po upokojitvi leta 1979 se je ukvarjal z raziskavami s področja velenjskega in slovenskega premogovništva ter lokalne zgodovine. Za svoje delo je v Kakanju dvakrat prejel Red dela, v Velenju pa Red zaslug za narod s srebrnimi žarki.
Sredi sedemdesetih let so inženirja Seherja zadolžili za pripravo zapisa o delovanju velenjskega premogovnika. Kljub temu, da je vse od leta 1947 pisal dnevnik in se z zgodovino nikoli ni ukvarjal, ga je delo navdušilo. Z njegovo značilno natančnostjo je leta 1986 izšla knjiga Zgodovina Premogovnika Senovo, leta 1995 in 1998 pa prvi in drugi del izjemno obsežnih del Zgodovine Premogovnika Velenje. V delu pa je že bila tretja knjiga o zgodovini Premogovnika Velenje, ki pa do danes ni doživela svojega epiloga.
Med njegova pomembnejša dela sodi še delo Od raziskav do 4.000.000 ton lignita letno, ki je izšlo leta 1975 v zborniku 100 let Rudnika lignita Velenje. Napisal pa je tudi številne strokovne članke. Podatke je dodajal nastajajočim knjigam šele, ko jih je skrbno preveril in raziskal ozadja. Zgodovina je tako postala in ostala njegov način življenja vse do smrti.