V Muzeju premogovništva Slovenije v Velenju med poletnimi meseci ne počivajo, ampak svoje obiskovalce vedno znova presenečajo. Ena zadnjih novosti je izjemno zanimiva kartografska razstava, ki so jo pripravili ob mednarodnem letu kart. Muzej je obiskala tudi ekipa Televizije Slovenija, ki je posnela film z naslovom Bansijeva podzemna misija, skupaj s parkom cvetja Mozirskim gajem pa vas vabijo na poletno osvežitev.
Muzej premogovništva Slovenije v Velenju z razkritjem pravega utripa podzemlja že sedemnajst let navdušuje vse generacije, ogledalo si ga je že več kot 420.000 obiskovalcev s celega sveta. Vroči poletni meseci so kot nalašč za obisk jamskega dela muzeja, saj je 160 metrov pod zemeljskim površjem prijetnih dvajset stopinj. Ogled muzeja lahko združite s sprehodom med cvetlicami v Mozirskem gaju saj so na voljo skupne vstopnice po znižani ceni.
Muzej je obiskal tudi zvedavi slon Bansi, maskota Televizije Slovenija, ki se je za kratek čas prelevil v pravega rudarja. Njegova doživetja na podzemni misiji so na ogled na povezavi http://otroski.rtvslo.si/bansi/prispevek/4478.
Zanimivo pa ni samo v podzemlju, ampak tudi na površju. V Črni garderobi je na ogled Kartografska razstava, ki je ob mednarodnem letu kart 2015–2016 nastala v sodelovanju s področnimi geodetskimi zavodi, Geodetskim inštitutom Slovenije, Univerzo v Ljubljani, družbo PV Invest ter drugimi. Razstava, ki bo na ogled do 7. novembra 2016, predstavlja različne zgodovinske, geodetske, pomorske, letalske, šolske karte, karte za invalide in podobne.
V Beli garderobi je do 7. septembra na ogled razstava avtoric Anke Krašnja, Cvetke Hojnik in Irene Gajser z naslovom Tri zgodbe. V najgloblje ležečem razstavišču skulptur v Sloveniji, 160 metrov pod zemeljsko površino je do 25. avgusta na ogled razstava industrijskih skulptur Staneta Špegla z naslovom Podzemni nezemljani ter do 15. septembra razstava skulptur otroških rudarskih svetilk, ki so jih izdelali otroci iz velenjskih osnovnih šol. V Učilnici so do 25. avgusta predstavljeni nekateri načini uporabe industrijskega motiva in industrijske pokrajine iz sveta t. i. Industrijska umetnost, ki jo je zbral Stojan Špegel.