Za zagotavljanje vzdržnega poslovanja moramo v Premogovniku Velenje nujno nadaljevati z racionalizacijo in zniževanjem vseh stroškov (storitev, materiala, stroška dela), kot smo imeli zastavljeno že v Načrtu finančnega in poslovnega prestrukturiranja, ki je bil sprejet leta 2014.
Za nami je zelo zahtevno leto – ne le pri poslovanju, ampak tudi na proizvodnem področju. Ocenjujemo, da bo konec letošnjega leta čisti poslovni izid iz poslovanja v Premogovniku Velenje negativen in bo znašal približno -4,2 mio EUR.
Veliko večji problem kot napovedan slab rezultat poslovanja v letu 2018, ki je odraz težav v proizvodnji, ki smo jih imeli skozi vse leto, so projekcije poslovanja v prihodnjih letih, če ne bomo izvedli konkretnih ukrepov racionalizacije poslovanja in znižanja stroškov. V prejšnjih projekcijah je bilo načrtovano, da bomo racionalizacijo stroškov dosegli v okviru novih kolektivnih pogodb. Znana dejstva, ki so dogovorjena v le-teh, smo vnesli v nove projekcije. Te kažejo, da predvideni stroški močno presegajo naše zmožnosti.
Nepredvideni dogodki, številni zastoji in neizdelane proge so povzročili dodatni izpad proizvodnje. Zmanjka nam za mesec dni proizvodnje, kar ob proizvodnji 300.000 ton premoga predstavlja skoraj 9,5 mio EUR manj prihodkov!! Izpad proizvodnje se bo toliko bolj poznal v prihodnjem letu in leta 2020, ko ne bomo imeli pripravljenih dovolj odkopnih polj za zagotovitev normalne proizvodnje. Če bi izdelava prog šla naprej s tem tempom kot v zadnjih letih, bi že v prihodnjih dveh padli krepko pod tri milijone ton nakopanega premoga, kar bi pomenilo enormno povišanje stroškov – iz česar sledi, da bi imeli pbl. 200 zaposlenih preveč.
Predvidena povprečna proizvodnja do leta 2030 znaša 3,4 mio ton in se po letih giblje med 3,6 mio in 3 mio ton v letu 2030. Z namenom, da bomo zastavljene proizvodne cilje lahko izpolnjevali, bomo že v januarju 2019 dodatno zaposlili 30 novih sodelavcev na tistih delovnih mestih, ki so ključni za naš osnovni proces (predvsem za pripravo novih odkopnih polj).
Čeprav je situacija izjemno zahtevna, imamo še vedno možnost, da ukrepe, ki so potrebni za stabiliziranje poslovanja, izpeljemo sami. Delo bomo organizirali tako, da bo produktivnost višja in posledično strošek dela nižji. Ukrepe bomo izvedli na različnih področjih, ne samo na strošku dela, se pa moramo vsi skupaj zavedati, da prav ti stroški predstavljajo več kot polovico vseh stroškov v družbah Skupine PV.
Med ukrepe v okviru stroška storitev in materiala sodi tudi dogovor o ureditvi statusa rudnika v obdobju po letu 2021, ko poteče koncesijska pogodba o urejanju gospodarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine, in zagotavljanju sredstev za njegovo zapiranje.
Z ukrepi bo potrebno strošek dela znižati vsaj za 10 %. To lahko dosežemo z različnimi ukrepi oz. kombinacijami ukrepov. Predvideni ukrepi v prvi vrsti so: reorganizacija poslovnih procesov (optimalna organizacija procesov, ustrezna zasedba in združevanje delovnih mest), zmanjšanje števila zaposlenih (z intenzivnim upokojevanjem itd.). V kolikor znižanja stroškov ne bomo dosegli z zgoraj navedenimi ukrepi, bo potrebno vključiti tudi druge ukrepe, o katerih se moramo dogovoriti s socialnimi partnerji. Kot eno izmed možnih kombinacij smo v projekcijah uporabili znižanje plač za 5 % in plačevanje premij prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (PDPZ) v prihodnje v višini 50 %.
V preteklosti smo zaradi zahtevne likvidnostne situacije v Premogovniku Velenje že izvajali ukrepe, tudi na strošku dela, vendar so bili takratni ukrepi, žal, enkratni in kratkoročni, saj je v večini primerov že v prihodnjih letih prišlo do ponovne vzpostavitve prejšnje ravni (izplačilo zaostalih plač, delovne uspešnosti itd.), kar je povzročilo dodatno poslabšanje likvidnostnega stanja. Ukrepi, o katerih govorimo danes, morajo biti dolgoročni, saj bomo le na ta način zagotovili vzdržno poslovanje.
Začeli bomo z »mehkimi« metodami ukrepov, med katerimi je tudi predlog za upokojitev tistih zaposlenih, ki že izpolnjujejo pogoje. Nadomeščanje odhodov delavcev z novimi zaposlitvami bo zagotovljeno na delovnih mestih, kjer je to potrebno (predvsem v jami). Ne moremo namreč mimo dejstva, da je strošek dela na zaposlenega, ki bi se že moral upokojiti in so mu bila v ta namen vseskozi plačevana sredstva za ODPZ, od 20 pa tudi do 27 % višji od plače zaposlenega, ki bi ga zaposlili na novo; dopust tega zaposlenega znaša 45 dni, dopust začetnika pa 24 dni; s tega vidika lahko govorimo o dvigu produktivnosti – če vemo, da imamo v tem trenutku v Premogovniku Velenje 65, v družbi HTZ pa še 55 zaposlenih, ki pogoje za upokojitev izpolnjujejo, je podatek dovolj zgovoren.
Z realizacijo ukrepov bo zagotovljena dolgoročna vzdržnost poslovanja družb Premogovnik Velenje in HTZ. Verjamemo, da z realizacijo ukrepov ne bomo posegli v obstoječo socialno varnost zaposlenih, nasprotno: socialna varnost na dolgi rok bo bistveno večja, kot če ukrepov ne bi realizirali.