Podpisana nova Kolektivna pogodba premogovništva Slovenije

Ta spletna stran uporablja piškotke

Piškotke uporabljamo, da bi vam omogočili nemoteno in prijetno uporabniško izkušnjo. Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov.

Sprejmi in nadaljuj Več o uporabi piškotkov

O piškotkih

Kaj so piškotki?

Piškotki so male besedilne datoteke, v katere se zapišejo podatki o obisku spletne strani.

Interakcija med spletnim uporabnikom in spletno stranjo je s pomočjo piškotkov hitrejša in enostavnejša. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni posameznikove preference in izkušnje, s tem je prihranjen čas, brskanje po spletnih straneh pa je bolj učinkovito in prijetno.

Razlogov za uporabo piškotkov je več, kot prvi gotovo njihova lastnost shranjevanja podatkov o stanju posamezne spletne strani (izbira jezika, število prikazanih rezultatov, velikost pisave itn.), pomagajo pri izvajanju spletnih storitev (registracija, vsebina nakupovalne košarice, prijava na e-novice, ogled videa itn.), pomagajo pri zbiranju podatkov o navadah spletnih uporabnikov (število obiskov, uporabnikom zanimiva vsebina itn.), s katerimi si pomagamo izboljšati vašo uporabniško izkušnjo in ocenimo učinkovitost zasnove spletne strani.

Nobeni piškotki, ki jih uporabljamo na svojih spletnih straneh, ne zbirajo podatkov, s katerimi bi vas bilo mogoče osebno prepoznati.

Ker želimo biti z vami popolnoma odkriti, smo pripravili seznam vseh piškotkov, ki jih uporabljamo, in zakaj. Upoštevajte, da se z nadaljnjo uporabo te spletne strani strinjate z našo rabo opisanih piškotkov.

Katere piškotke uporablja ta spletna stran?

Nujno potrebni piškotki

Piškotki, ki nam pomagajo ustrezno prikazati vsebine, omogočajo delovanje obrazcev, košarice in drugih bistvenih elementov spletne strani.
Tovrstni piškotki so aktivni le v času trajanja seje.
Primer uporabljenih piškotkov: ASP.NET_SessionId

Google

Google uprablja piškotke za shranjevanje priljubljenih uporabniških nastavitev, izbire jezikovne verzije, št. prikazanih zadetkov in vrednosti, prikaz informacij na Google zemljevidih ter mnogih drugih funkcionalnosti in storitev tega spletnega giganta.
Več >>

Google Analytics

Google Analytics je storitev spletnega analiziranja. Nudi nam informacije o obnašanju uporabnikov na naši spletni strani in nam s tem pomaga ustvariti boljšo uporabniško izkušnjo, prikazati relevantno vsebino itn. Pri razbiranju teh podatkov vas ne moremo osebno prepoznati.
Življenjska doba teh piškotkov znaša do 2 let.
Primer uporabljenih piškotkov: _ga, __utma, __utmb,__utmc, __utmz in __utmv.
Več >>

Youtube

Storitev YouTube uporabljamo za predvajanje video posnetkov, piškotki pa se uporabljajo za beleženje podatkov o ogledih, shranjevanje priljublejnih uporabniških nastavitev, prikaz relevantnih video posnetkov itn.
Življenjska doba teh piškotkov znaša do 10 let.
Primeri uporabljenih piškotkov: Visitor_info1_Live, Use_Hitbox, SID, LOGIN_INFO, use_hotbox, PREF, SSID, HSID, watched_video_id_list, __utma, __utmz, demographics, VISITOR_INFO1_LIVE
Več >>

Google maps

Google maps pripadajoče piškotke uporabljamo za prikaz uporabniku prijaznega zemljevida in označb lokacije.
Življenjska doba teh piškotkov znaša do 10 let.
Primeri uporabljenih piškotkov: SID, SAPISID, APISID, SSID, HSID, NID, PREF
Več >>

Addthis

Piškotki storitve Addthis personalizirajo izkušnjo skupne rabe, saj vam omogočajo preprosto interakcijo z različnimi družbenimi mediji.
Življenjska doba teh piškotkov znaša do 10 let.
Več >>

Kako lahko upravljate ali brišete piškotke?

Piškotkov nikakor ne bomo uporabljali za zbiranje vaših osebno določljivih podatkov, po želji pa lahko nastavitve o uporabi piškotkov spremenite tudi v brskalniku svojega računalnika ali mobilne naprave.

Večina modernih brskalnikov omogoča, da sprejmete ali zavrnete vse piškotke, sprejmete ali zavrnete le določene vrste piškotkov ali pa si nastavite opozorilo, da stran želi shraniti piškotek na vašo napravo. Izbrišete lahko tudi piškotke, ki jih je brskalnik že shranil na vaši napravi.

Opozarjamo vas, da v primeru izklopa piškotkov vse funkcionalnosti spletnih strani morda ne bodo delovale enako učinkovito, opozorilo o uporabi piškotkov se bo prikazalo ob vsakem obisku, dolgoročno pa bo to negativno vplivalo na vašo uporabniško izkušnjo.

Postopek spremembe nastavitev piškotkov se v vsakem brskalniku razlikuje. Informacijo o tem lahko poiščete s pomočjo funkcije »Pomoč«, obiščete www.aboutcookies.org, ki nazorno razloži postopek v vseh modernih brskalnikih, ali pa nas kontaktirate prek e-pošte.

Kako ravnamo z vašimi osebnimi podatki, ki jih vpišete v obrazce na spletni strani in prijavi na e-novice?

Podatke, ki jih vpišete v obrazce na spletni strani, uporabljamo izključno za namene predaje sporočila (oddaja povpraševanja, rezervacije, nakupa itn.) oz. zahtevane storitve. Vaše podatke skrbno varujemo in jih nikakor ne posredujemo tretjim osebam oziroma uporabljamo za kakršne koli druge namene.

S prijavo na e-novice soglašate, da vaš elektronski naslov uporabljamo za namene obveščanja o novostih. Iz sistema se lahko kadarkoli izpišete in sicer tako, da v poslanem elektronskem sporočilu kliknete na označeno povezavo za odjavo.

Piškotke Google Analytics in DoubleClick je mogoče onemogočiti tudi s pomočjo navodil, ki so na voljo preko spodnjih povezav:
Google Analytics https://tools.google.com/dlpage/gaoptout?hl=en
Double Click: http://www.google.com/policies/technologies/ads/
AddThis: http://www.addthis.com/privacy/opt-out-saved#.UbmBr6zDCZd

Več informacij o piškotkih je na voljo tudi v smernicah informacijskega pooblaščenca

17.04.2019

Podpisana nova Kolektivna pogodba premogovništva Slovenije

V sredo, 17. aprila 2019, je v sejni sobi Premogovnika Velenje potekal slavnostni podpis nove Kolektivne pogodbe premogovništva Slovenije. Pogodbo, za katero so pogajanja in usklajevanja trajala dobra tri leta, je s strani delodajalcev vodil generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Ludvik Golob. Delodajalce je kot partner in pogajalec zastopala Energetska zbornica Slovenije (EZS), ki je na Upravnem odboru tudi imenovala pogajalsko ekipo. Pogajalsko ekipo s strani delojemalcev so sestavljali predstavniki treh reprezentativnih sindikatov, in sicer Sindikata pridobivanja energetskih surovin Slovenije (SPESS), Sindikata delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES) ter Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE). Na strani delojemalcev je pogajalsko ekipo vodil Peter Bršek. V imenu EZS je pogodbo podpisal predsednik Marjan Eberlinc, v imenu SPESS-a njen predsednik Peter Bršek, v imenu SDRES-a predsednik Asmir Bećarević, predsednik SDE pa bo zaradi odsotnosti pogodbo podpisal naknadno.

Dozdajšnja Kolektivna pogodba premogovništva Slovenije je bila v veljavi od leta 1996, v tem času je bilo sprejetih tudi pet aneksov. Nova kolektivna pogodba ima štiriindvajset področij, zato v nadaljevanju predstavljamo zgolj tista, kjer so dogovorjene bistvene spremembe. Največ sprememb je vezanih na spremenjeno delovnopravno zakonodajo, kar je razumljivo, saj se je ta od leta 1996 do danes temeljito spremenila. Pogajalska ekipa na strani delodajalcev je sledila določilom, ki so že bila dogovorjena v Kolektivni pogodbi elektrogospodarstva Slovenije (KPES), in sicer zaradi prepletenosti obeh dejavnosti, pa tudi zaradi tega, ker sta imeli kolektivni pogodbi premogovništva in elektrogospodarstva tudi v »stari« kolektivni pogodbi iz leta 1996 usklajena izhodišča.

Polni delovni čas v dejavnosti premogovništva je v novi Kolektivni pogodbi premogovništva Slovenije opredeljen v razponu med najmanj 36 ur in največ 40 ur tedensko, pri posameznem delodajalcu pa se ta delovni čas natančneje določi s podjetniško kolektivno pogodbo. Nova pogodba opredeljuje tudi efektivni delovni čas, ki je opredeljen kot čas, v katerem delavec dela. To pomeni, da je delavec v tem času na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. V efektivni delovni čas delavcev, ki delajo v jami, se všteva tudi čas pohoda na delovišče in čas pohoda z delovišča ter priprava na delo pred in po zaključku dela – oboje izven jame v skupnem trajanju 15 minut. Delavec, ki dela polni delovni čas v jami, je upravičen do dodatka za pripravo na delo, skladno z novo kolektivno pogodbo.

Z novo pogodbo je spremenjen tudi način določanja števila dni dopusta. V prejšnji pogodbi je bil dopust definiran po skupnem številu doseženih delovnih let, število let pa se je lahko korigiralo s kriteriji, kot so tarifni razred delovnega mesta, pogoji dela ipd. Bili sta postavljeni dve lestvici, ena za delavce zunaj in druga za delavce v jami. Po novem bo to področje urejeno enako kot v KPES. Še vedno je osnova skupna delovna doba. Po lestvici so opredeljeni dnevi dopusta, dodajajo pa se dodatni dnevi dopusta po kriterijih, kot so tarifni razred, pogoji dela, starost ter osebne in družinske okoliščine. Lestvica je torej ena, za delavce, vključene v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje (ODPZ) pa je dodana tabela, ki glede na stopnjo uvrščenosti delovnega mesta v ODPZ ter delovno dobo posameznika opredeli dodatne dneve dopusta (od 0 do 10 dni). Naslednja posebnost nove pogodbe je maksimalna odmera (kapica) letnega dopusta iz kriterijev skupne delovne dobe, tarifnega razreda, pogojev dela in ODPZ, ki znaša 40 dni.

Pomembna sprememba nove Kolektivne pogodbe premogovništva Slovenije je tudi na področju sistema obračuna plač. Do zdaj je bila osnovna plača sestavljena iz izhodiščne plače delovnega mesta, ki je bila povečana za osebne in skupinske rezultate dela, na to pa so se izračunali še dodatki. Po novem bo to urejeno enako kot v KPES in predvsem s temeljno delovnopravno zakonodajo. Plača bo sestavljena iz osnovne plače, dodatkov, dela plače za delovno uspešnost in, kadar je tako dogovorjeno pri delodajalcu, še s plačilom za poslovno uspešnost. Sprejeti bo treba še Splošni Akt o plačah v družbah, zavezanih Kolektivni pogodbi premogovništva Slovenije. V povezavi s tem so se stranke nove pogodbe dogovorile, da sprejmejo t. i. odložni pogoj, ki napotuje delodajalce, da znotraj družb prilagodijo Splošni akt o plačah (varianta je tudi, da to uredijo v podjetniški KP) določilom v novi branžni kolektivni pogodbi in da tarifni del te kolektivne pogodbe ter tarifna priloga k tej kolektivni pogodbi v družbah stopita v veljavo potem, ko stopi v veljavo ta usklajeni splošni akt o plačah. Pri dodatkih je z novo kolektivno pogodbo uvedena tudi sprememba pri dodatku za delovno dobo. Do zdaj je bila osnova pokojninska doba, po novem pa je osnova dejanska delovna doba zaposlenega, hkrati se je odstotek za obračun dodatka povečal z 0,5 na 0,6 odstotka. Uvede se tudi ustrezno prehodno obdobje. Z novo pogodbo se uvede tudi novi, 20-odstotni dodatek za začasno prerazporeditev delovnega časa na soboto – ta dodatek se izključuje z nadurnim delom, prav tako se ne izplačuje, če je bilo delo v soboto načrtovano z rednim razporedom (delovni koledar).

Bistvena sprememba je pri regresu za letni dopust; ta se z novo pogodbo obračunava v višini 70 odstotkov povprečne bruto plače predpreteklega meseca zaposlenih v Republiki Sloveniji, nadomestilo deputata pa je določeno s fiksnim zneskom v letni višini 600 evrov bruto na zaposlenega. Ostali prejemki so enaki kot v KPES.

Sestavni del nove Kolektivne pogodbe premogovništva Slovenije je tudi Tarifna priloga. Najnižje osnovne plače za polni delovni čas in po posameznih tarifnih razredih so v dejavnosti premogovništva v večini tarifnih razredov popolnoma enake kot v KPES. Za I. tarifni razred osnovna mesečna bruto plača znaša 600 evrov, za II. tarifni razred 720 evrov, za III. 792 evrov, za IV. 930 evrov, za V. 1.050 evrov ter za VI. tarifni razred 1.272 evrov. V tarifnih razredih od VII do IX je osnovna mesečna bruto plača nekoliko nižja kot v KPES. V VII. tarifnem razredu ta znaša 1.626 evrov, v VIII. 2.190 evrov in v IX. tarifnem razredu 2.608 evrov. Dogovor vseh pogodbenih strank o morebitni spremembi tarifne priloge za prihodnje leto mora biti sklenjen do konca novembra tekočega leta. Podlaga so uradni podatki Statističnega urada RS o rasti cen življenjskih potrebščin, ekonomsko stanje v dejavnosti premogovništva in gospodarstva Slovenije v zadnjih dvanajstih mesecih. Če dogovora ne bo, se znesek NOP poveča za 85 odstotkov, v primeru negativne rasti pa zniža za 15 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin v zadnjih dvanajstih mesecih pred usklajevanjem.

Foto: Slobodan Mrkonjić

V imenu EZS je pogodbo podpisal predsednik Marjan Eberlinc (drugi z leve), v imenu SPESS-a njen predsednik Peter Bršek (treji z leve), v imenu SDRES-a predsednik Asmir Bećarević (prvi z leve). Na fotografiji še Anton Colarič, izvršni direktor EZS.

<< Nazaj