Zaradi potrebe po prenovi vseh procesov v Skupini Premogovnik Velenje je družba na osnovi organizacijskih sprememb pristopila k spremembi sistemizacije delovnih mest – najprej je le-to izvedla v hčerinskih družbah PV Invest, HTZ Velenje in RGP, v zaključni fazi pa je tudi sistematizacija v Premogovniku Velenje. Večina zaposlenih v družbi HTZ Velenje, I. P., d. o. o. je ob uveljavitvi nove sistematizacije v družbi nove pogodbe podpisala takoj, 12 zaposlenih v omenjeni družbi pa je s pravno pomočjo sindikata SDRES na Delovno sodišče v Celju vložilo zahteve za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove. Ker se vsi zahtevki opirajo na enako ali podobno dejansko in pravno podlago, je sodišče izvedlo vzorčni postopek, ostale postopke pa za čas vodenja prvega postopka prekinilo. Sodišče je zaključilo, da je družba HTZ v obravnavanem postopku ravnala zakonito.
Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani je izdalo zavrnilno sodbo, s katero je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, s katero je sodišče tožbeni zahtevek na nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove zavrnilo, ker je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ocenilo, da je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove zakonita. Po pravnomočnosti odločbe, izdane v vzorčnem postopku, sodišče o prekinjenih postopkih, ki nimajo bistvenih posebnosti, odloči upoštevaje odločitev v vzorčnem primeru. Stranka, ki je imela možnost sodelovati v vzorčnem postopku, v prekinjenih postopkih ne more oporekati dejanskim in pravnim ugotovitvam in stališčem, ki jih je zavzelo sodišče v vzorčnem postopku.
Sodišče je zavzelo stališče, da ima delodajalec, ki organizira delovni proces, pravico spremeniti organizacijo dela in tudi ukiniti ali preoblikovati posamezna delovna mesta. Gre za poslovno odločitev, v katere smotrnost in smiselnost se sodišče ne more spuščati. Ker delovno mesto po sistemizaciji ni več obstajalo, je bil delodajalec primoran delavcu/tožniku odpovedati pogodbo o zaposlitvi in mu sočasno v podpis ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas na drugem ustreznem delovnem mestu.
Sodišče je v obrazložitvi sodbe jasno zaključilo, da delodajalcu, družbi HTZ Velenje, ni mogoče očitati navideznosti sistemizacije, kot trdi tožnik/zaposleni in da nova sistemizacija omogoča večjo fleksibilnost pri odrejanju nalog. Višje delovno in socialno sodišče je v obrazložitvi svoje sodbe izpostavilo, da potreba po tožnikovem delu ni ostala nespremenjena, prav zaradi dejstva, ker mora tožnik po novi pogodbi o zaposlitvi opravljati nekatere nove zadolžitve, predvsem v primeru odsotnosti drugih delavcev.
Višje delovno in socialno sodišče se je v svoji sodbi opredelilo tudi do nekaterih tožnikovih očitkov glede vsebine nove pogodbe o zaposlitvi. Tako sindikat kot delavci so v postopku sprejemanja sistemizacije in kasneje, ko so prejeli predloge novih pogodb o zaposlitvi, ocenilo, da je vsebina novih pogodb nezakonita, zaradi česar le-teh niso želeli podpisati. Višje delovno in socialno sodišče pa je ocenilo, da so vse sporne določbe pogodbe o zaposlitvi ustrezne in zakonite. V obrazložitvi svoje sodbe je zapisalo, da niso utemeljeni očitki tožnika/delavca, da je v pogodbi o zaposlitvi kraj opravljanja dela nezakonito določen ter da je nezakonito določena opredelitev plače, da ni nezakonita navedba v pogodbi o zaposlitvi, da se delovni čas lahko med koledarskim letom spreminja.