Na konferenci »Razmislek o prihodnosti energetike v Šaleški dolini«, ki je v Velenju potekala 5. junija 2019, je generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Ludvik Golob izpostavil problematiko, ki zadeva količine in kakovost zalog premoga, proizvodnjo premoga po različnih scenarijih, ki predvidevajo odkopavanje do leta 2030, 2040, 2045 in 2054, investicije, vpliv odkopavanja na okolje ter tranzicijo premogovnih regij v brezogljično družbo, ki so tudi medijsko najbolj odmevne teme.
Zaloge premoga, ki so predvidene za odkopavanje, so po elaboratu o klasifikaciji in kategorizaciji izračunanih zalog in virov mineralnih surovin na dan 31. 12. 2018 znašale 109.350.000 ton. Trenutno imamo v Premogovniku Velenje torej še vedno več kot 107 mio ton premoga na razpolago in bomo odkopne zaloge skladno z dolgoročnimi plani obratovanja bloka TEŠ 6 predvidoma odkopavali do leta 2054, ko je predvideno obratovanje bloka 6. Proizvodni plan Premogovnika Velenje do leta 2027 znaša povprečno 3,5 mio ton premoga in je tudi do leta 2030 še vedno nad 3 mio ton premoga, nato pa se počasi niža. Količine so usklajene s Termoelektrarno Šoštanj do konca obratovanje bloka 6.
V Premogovniku Velenje se zavedamo vplivov na okolje, zato jih nenehno spremljamo in obvladujemo z monitoringom tal, monitoringom zraka, monitoringom vod ter monitoringom hrupa. Rezultati meritev tresenja tal so dostopni na spletni povezavi http://www.rlv.si/si/dejavnosti/tehnicne-sluzbe/seizmika. V okviru monitoringa vplivov odkopavanja na površino celotno območje pridobivalnega prostora Premogovnika Velenje spremljamo z meritvami sprememb površja. Napoved premikov terena zaradi odkopavanja premoga v prihodnosti izdelana na osnovi računalniškega modela za napovedovanje premikov površine kot posledice pridobivanja premoga in na podlagi stalnih izmer premikov na preučevanem območju. Z namenom preverbe vpliva rudarjenja na površino se izdela tudi napoved širjenja jezer zaradi odkopavanja premoga v prihodnosti.
Začasna rekultivacija omogoča varno izvajanje kmetijske in drugih dejavnosti znotraj ugrezninskega območja, vzdrževanje dovoznih poti na ugrezninskem območju, odstranjevanje plasti rodovitne zemlje, vzdrževanje in nadomeščanje obstoječe komunalne infrastrukture, začasno sanacijo razpok, sprotno sanacijo usadov ter vzdrževanje zelenih površin in zasaditve. Pogoji za dokončno ureditev bodo nastopili po končanem izkopavanju premoga. Med Velenjskim in Šoštanjskim (Družmirskim) jezerom se izvaja gradnja nasipa z materialom iz Termoelektrarne Šoštanj.
V Premogovniku smo leta 2015 ustanovili projektno skupino »Zmanjšanje vplivov emisij na okolje iz VP Pesje in VP Šoštanj«. V drugi polovici leta 2017 smo operativno projektno skupino PV razširili še s predstavniki Občine Šoštanj in MO Velenje. Dejstvo je, da neprijetne vonjave predvsem povzroča dimetilsulfid, katerega človek zazna že pri koncentraciji 0,003 PPM. Dimetilsulfid je zaznan v koncentracijah, ki niso škodljive za zdravje. Tehnična rešitev za zmanjševanje vpliva vonjav v okolje iz ventilatorske postaje Šoštanj je priključitev VP Šoštanj na dimnik bloka 4 TEŠ, ki bo zmanjšala vpliv vonjav v okolje za 80 %.
Kakšna bo dejanska prihodnost fosilnih goriv in koliko časa bodo ta še del svetovne energetske oskrbe, sta za zdaj še precej odprti vprašanji, saj še vedno niso sprejeti strateški dokumenti, ki bodo urejali energetsko politiko na državni ravni, in tudi še ni dorečena zakonodaja na energetskem področju na ravni EU. Republika Slovenija se je aktivno vključila v procese evropske platforme premogovnih regij v tranziciji in bo tudi na nacionalni ravni pripravila potrebne odločitve za postopno opustitev rabe premoga za proizvodnjo električne energije. Ministrstvo za infrastrukturo je oblikovalo medresorsko delovno skupino, v kateri sodeluje tudi Premogovnik Velenje, za pripravo ukrepov prestrukturiranja premogovnih regij, ki bo koordinirala in usklajevala aktivnosti v zvezi s pripravo podlag za sprejem regionalne strategije prestrukturiranja premogovnih regij in za sprejem nacionalne strategije izhoda iz premoga po načelu pravične tranzicije. Premogovnik Velenje aktivno sodeluje tudi pri pripravi Zakona o zapiranju Premogovnika, ki določa strategijo delovanja Premogovnika do zapiranja in za obdobje zapiranja, ki poteka daljši čas, ter določa višino in način zagotavljanja sredstev za izvajanje programa zapiranja, vključujoč nadomestilo za degradacijo prostora in omejeno rabo prostora do končnega zaprtja ter sredstva za razvojno prestrukturiranje celotne Šaleške doline. Zakon o zapiranju Premogovnika Velenje mora poleg zaprtja omogočiti tudi pravično tranzicijo v brezogljično družbo.