Muzej premogovništva Slovenije je svoja vrata odprl na rudarski praznik pred dvajsetimi leti, natančneje 3. julija. Slovesnost ob 20. obletnici njegovega delovanja je bila v soboto, 29. junija 2019, v atriju Muzeja. Prisotne so nagovorili vodja Muzeja premogovništva Slovenije Stojan Špegel, generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Ludvik Golob in direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart.
Po uvodni skladbi Stan rudarski bodi nam pozdravljen je občinstvo nagovoril vodja Muzeja premogovništva Slovenije Stojan Špegel: »Dediščina je oblika samega življenja, so uspehi in padci. Je svetloba, ki jo nosimo v sebi. In kdo bi bolj razumel to svetlobo, kot tisti, ki prihajajo vsak dan iz teme. In zaradi tega ni nič manj radosti. Gre za naše poslanstvo. Gre za šepet, šepet vseh generacij, ki so v naši dolgi zgodovini ustvarjali, verjeli. Čeprav so bili težki časi, so skozi čas premagovali težave, se veselili uspehov.« Špegel meni, da Muzej v sebi nosi poslanstvo, ki je podprto z generacijami, ki je večje od zgolj tega trenutka: »Je osnova h kateri se lahko zmeraj vračamo. Je pomemben za vso Slovenijo. Je preteklost, sedanjost in tudi prihodnost.« Rdeča nit letošnjega jubileja je beseda SRČNO: »In kakšen je pomen te besede, s katero se obračamo k našim obiskovalcem? Zakaj v to besedo polagati našo energijo, sredstva in zaupanje? Menim, da prav zaradi srčnosti, ki jo rudarji imamo. Barva ob 20 letnici je rumena, zaradi svetlobe, ki jo nosimo v srcu.« Ob koncu svojega nagovora se je Špegel zahvalil vsem, ki so pomagali pri ustanovitvi Muzeja, vsem ki so negovali tradicijo in vrednote premogovništva, vsem zaposlenim v muzeju in tistim, ki so kjerkoli in kakorkoli sejali dobre občutke in vrednote Muzeja.
»Danes smo se na tem mestu zbrali vsi, ki soustvarjamo našo skupno prihodnost in spoštujemo preteklost. Rudarsko življenje in dediščina, ki so nam jo zapustili naši predniki, nas je globoko zaznamovala in v nas pušča globoke vtise,« so bile uvodne besede generalnega direktorja Premogovnika Velenje mag. Ludvika Goloba. »Svet 160 m pod zemljo, ki so ga v preteklosti čutili, v njem delali in živeli številni rudarji, je zadnji dve desetletji preko Muzeja premogovništva Slovenije na ogled vsem. Ti zidovi predstavljajo srce našega spomina, ogledalo naše preteklosti, njihovo poslanstvo pa je neprecenljivo. Če bi ti zidovi znali govoriti, nam bi lahko povedali veliko različnih zgodb. Ti prostori so in bodo poskrbeli, da pomembni dogodki, ljudje, stroji in naprave ne bi utonili v pozabo, da bi naši otroci in vnuki poznali zgodovino in bili ponosni nanjo vsaj tako, kot smo mi, ki smo jo pomagali sooblikovati.« Mag. Golob je mnenja, da je bila leta 1999 sprejeta prava odločitev, da v opuščenem delu jame Škale odpre svoja vrata premogovniški muzej: »Upravičeno smo lahko ponosni na pot, ki jo je v 20 letih obstoja prehodil Muzej premogovništva Slovenije. Njegova ambicija je zgodbo o slovenskem premogovništvu približati čim večjemu številu obiskovalcev, kar jim zagotovo uspeva, saj ga je do zdaj obiskalo že skoraj pol milijona obiskovalcev.« Ob tej priložnosti je vodji Muzeja Stojanu Špeglu za dolgoletno uspešno delo izročil spominsko priznanje.
Direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart je povedala, da sta dediča Muzeja slovenskih premogovnikov, ustanovljenega leta 1957 na pobudo Društva rudarskih in metalurških inženirjev in tehnikov, danes dva – Muzej Velenje in Muzej premogovništva Slovenije: »Oboji se trudimo ohraniti čim več pričevalcev o premogovništvu na Slovenskem ter o vsem, kar je povezano z njim, in jih na čim bolj zanimiv način predstaviti javnosti.« Ževartova je prepričana, da je bila odločitev o postavitvi muzeja premogovništva v realnem, avtentičnem okolju Starega jaška, ko se je zanjo pokazala priložnost, dobra in prava: »Tako lahko ob sodelovanju muzejske in rudarske stroke vsem, ki žele spoznati to dragoceno zgodbo, ponudimo pristno izkušnjo in doživetje, ki se ga ne pozabi.«
V kulturnem programu so nastopili Rudarski oktet Velenje, operna in koncertna pevka Dinja Tinauer in harfistka Katja Šumečnik.
Ob 20. obletnici Muzeja premogovništva Slovenije so na ogled zanimive razstave. V podzemnem delu Muzeja je na ogled verjetno najgloblja filatelistična razstava v premogovniku na svetu avtorja Toneta Petka. Na ogled je več kot 120 znamk iz 26 držav oz. štirih kontinentov. V Črni garderobi je na ogled 38 najboljših fotografij, ki so jih ustvarili člani Fotokluba Ljubljana, ki so se v iskanju drugačne fotografije in novih fotografskih izzivov odpravili na skupinsko fotografiranje v Muzej. Ob izdaji knjige Premogovniška dejavnost in njen vpliv na površinsko območje Šaleške doline avtorja Mirana Lukačka je v Kopalnici na ogled razstava jamomerskih kart. Poetična podzemna proga bo več avtorjem omogočila ustvarjanje na starih tipkalnih strojih v Ligijevem salonu, 160 metrov pod zemeljsko površino. Fotografije avtorjev ob ustvarjanju in njihove pesmi bodo predstavljene na posebni tabli, ki bo nameščena v bivšem črpališču Muzeja.
Pisalo se je leto 1999, ko je opuščen rudniški jašek Škale pri Velenju ponovno oživel. Še pred dvema desetletjema skrite zakladnice premoga, ki ga iz podzemlja pridobivajo rudarji, so danes kot na dlani. Muzej razkriva marsikatero zanimivost in podaja pogled na življenje in delo rudarjev. 130 let staro dvigalo, ki nas popelje 160 m pod zemeljsko površje, simulacija rudarske nesreče s tresenjem tal in zvočnimi učinki, adrenalinska vožnja z vlakcem po temnih rovih, najglobje ležeča jedilnica v Sloveniji, avdio-vizualni prizori, rudarsko stanovanje iz leta 1930, vpogled v geološko sestavo Šaleške doline – vse to je le nekaj drobtinic, ki navdušujejo obiskovalce.