Ministrica za infrastrukturo na obisku v Premogovniku Velenje in Termoelektrarni Šoštanj

Ta spletna stran uporablja piškotke

Piškotke uporabljamo, da bi vam omogočili nemoteno in prijetno uporabniško izkušnjo. Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov.

Sprejmi in nadaljuj Več o uporabi piškotkov

O piškotkih

Kaj so piškotki?

Piškotki so male besedilne datoteke, v katere se zapišejo podatki o obisku spletne strani.

Interakcija med spletnim uporabnikom in spletno stranjo je s pomočjo piškotkov hitrejša in enostavnejša. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni posameznikove preference in izkušnje, s tem je prihranjen čas, brskanje po spletnih straneh pa je bolj učinkovito in prijetno.

Razlogov za uporabo piškotkov je več, kot prvi gotovo njihova lastnost shranjevanja podatkov o stanju posamezne spletne strani (izbira jezika, število prikazanih rezultatov, velikost pisave itn.), pomagajo pri izvajanju spletnih storitev (registracija, vsebina nakupovalne košarice, prijava na e-novice, ogled videa itn.), pomagajo pri zbiranju podatkov o navadah spletnih uporabnikov (število obiskov, uporabnikom zanimiva vsebina itn.), s katerimi si pomagamo izboljšati vašo uporabniško izkušnjo in ocenimo učinkovitost zasnove spletne strani.

Nobeni piškotki, ki jih uporabljamo na svojih spletnih straneh, ne zbirajo podatkov, s katerimi bi vas bilo mogoče osebno prepoznati.

Ker želimo biti z vami popolnoma odkriti, smo pripravili seznam vseh piškotkov, ki jih uporabljamo, in zakaj. Upoštevajte, da se z nadaljnjo uporabo te spletne strani strinjate z našo rabo opisanih piškotkov.

Katere piškotke uporablja ta spletna stran?

Nujno potrebni piškotki

Piškotki, ki nam pomagajo ustrezno prikazati vsebine, omogočajo delovanje obrazcev, košarice in drugih bistvenih elementov spletne strani.
Tovrstni piškotki so aktivni le v času trajanja seje.
Primer uporabljenih piškotkov: ASP.NET_SessionId

Google

Google uprablja piškotke za shranjevanje priljubljenih uporabniških nastavitev, izbire jezikovne verzije, št. prikazanih zadetkov in vrednosti, prikaz informacij na Google zemljevidih ter mnogih drugih funkcionalnosti in storitev tega spletnega giganta.
Več >>

Google Analytics

Google Analytics je storitev spletnega analiziranja. Nudi nam informacije o obnašanju uporabnikov na naši spletni strani in nam s tem pomaga ustvariti boljšo uporabniško izkušnjo, prikazati relevantno vsebino itn. Pri razbiranju teh podatkov vas ne moremo osebno prepoznati.
Življenjska doba teh piškotkov znaša do 2 let.
Primer uporabljenih piškotkov: _ga, __utma, __utmb,__utmc, __utmz in __utmv.
Več >>

Youtube

Storitev YouTube uporabljamo za predvajanje video posnetkov, piškotki pa se uporabljajo za beleženje podatkov o ogledih, shranjevanje priljublejnih uporabniških nastavitev, prikaz relevantnih video posnetkov itn.
Življenjska doba teh piškotkov znaša do 10 let.
Primeri uporabljenih piškotkov: Visitor_info1_Live, Use_Hitbox, SID, LOGIN_INFO, use_hotbox, PREF, SSID, HSID, watched_video_id_list, __utma, __utmz, demographics, VISITOR_INFO1_LIVE
Več >>

Google maps

Google maps pripadajoče piškotke uporabljamo za prikaz uporabniku prijaznega zemljevida in označb lokacije.
Življenjska doba teh piškotkov znaša do 10 let.
Primeri uporabljenih piškotkov: SID, SAPISID, APISID, SSID, HSID, NID, PREF
Več >>

Addthis

Piškotki storitve Addthis personalizirajo izkušnjo skupne rabe, saj vam omogočajo preprosto interakcijo z različnimi družbenimi mediji.
Življenjska doba teh piškotkov znaša do 10 let.
Več >>

Kako lahko upravljate ali brišete piškotke?

Piškotkov nikakor ne bomo uporabljali za zbiranje vaših osebno določljivih podatkov, po želji pa lahko nastavitve o uporabi piškotkov spremenite tudi v brskalniku svojega računalnika ali mobilne naprave.

Večina modernih brskalnikov omogoča, da sprejmete ali zavrnete vse piškotke, sprejmete ali zavrnete le določene vrste piškotkov ali pa si nastavite opozorilo, da stran želi shraniti piškotek na vašo napravo. Izbrišete lahko tudi piškotke, ki jih je brskalnik že shranil na vaši napravi.

Opozarjamo vas, da v primeru izklopa piškotkov vse funkcionalnosti spletnih strani morda ne bodo delovale enako učinkovito, opozorilo o uporabi piškotkov se bo prikazalo ob vsakem obisku, dolgoročno pa bo to negativno vplivalo na vašo uporabniško izkušnjo.

Postopek spremembe nastavitev piškotkov se v vsakem brskalniku razlikuje. Informacijo o tem lahko poiščete s pomočjo funkcije »Pomoč«, obiščete www.aboutcookies.org, ki nazorno razloži postopek v vseh modernih brskalnikih, ali pa nas kontaktirate prek e-pošte.

Kako ravnamo z vašimi osebnimi podatki, ki jih vpišete v obrazce na spletni strani in prijavi na e-novice?

Podatke, ki jih vpišete v obrazce na spletni strani, uporabljamo izključno za namene predaje sporočila (oddaja povpraševanja, rezervacije, nakupa itn.) oz. zahtevane storitve. Vaše podatke skrbno varujemo in jih nikakor ne posredujemo tretjim osebam oziroma uporabljamo za kakršne koli druge namene.

S prijavo na e-novice soglašate, da vaš elektronski naslov uporabljamo za namene obveščanja o novostih. Iz sistema se lahko kadarkoli izpišete in sicer tako, da v poslanem elektronskem sporočilu kliknete na označeno povezavo za odjavo.

Piškotke Google Analytics in DoubleClick je mogoče onemogočiti tudi s pomočjo navodil, ki so na voljo preko spodnjih povezav:
Google Analytics https://tools.google.com/dlpage/gaoptout?hl=en
Double Click: http://www.google.com/policies/technologies/ads/
AddThis: http://www.addthis.com/privacy/opt-out-saved#.UbmBr6zDCZd

Več informacij o piškotkih je na voljo tudi v smernicah informacijskega pooblaščenca

28.08.2019

Ministrica za infrastrukturo na obisku v Premogovniku Velenje in Termoelektrarni Šoštanj

Danes, v sredo, 28. 8. 2019, so Premogovnik Velenje obiskali ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek, generalni sekretar na MZI mag. Bojan Kumer, generalni direktor Direktorata za energijo mag. Hinko Šolinc in generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne mag. Stojan Nikolić s sodelavci. Goste sta sprejela generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Ludvik Golob in direktorica mag. Mojca Letnik. Predstavila sta aktivnosti na področju tranzicije v brezogljično družbo in razvojne projekte ter izpostavila najaktualnejše teme, ki zadevajo scenarije obratovanja Premogovnika Velenje, podaljšanje koncesije pridobivanja premoga, zagotovitev potrebnih kadrov in problematiko upokojevanja ter zagotovitev virov za zapiralna dela.

Generalni direktor HSE mag. Stojan Nikolić je povedal, da sta Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj kot neločljivo povezani enoti za Slovenijo in njeno oskrbo z električno energijo izjemnega pomena. »A dejstvo je, da podnebne spremembe in zakonodajne zaveze na ravni EU narekujejo določene politike razogljičenja in pri tem je eden ključnih sektorjev prav energetski. V skupini HSE smo k problematiki zmanjševanja ogljičnega odtisa že pristopili in jo bomo reševali tudi v prihodnje, pri čemer bo poseben poudarek na tako imenovani pravični tranziciji. Ta namreč pri postopnem opuščanju rabe fosilnih goriv upošteva vse pomembne vidike prehoda, poleg infrastrukturnega tudi socialnega in ekonomskega.« Poudaril je še, da če že na eni strani veliko govorimo o opustitvi trdih, fosilnih goriv iz energetskega spleta, pa je na drugi strani občutno premalo govora o potrebnih spremembah v transportu, navadah prebivalstva ter hlajenju in ogrevanju. »Ravno zaradi tega potrebujemo ne le ambiciozne, temveč tudi realne politike in ukrepe, ki bodo celostni in bodo ustrezno naslavljali širok spekter sektorjev in dejavnosti. Uspešen in pravičen prehod v nizkoogljično ali celo brezogljično družbo je namreč mogoč le z najširšim konsenzom in sodelovanjem vseh, ki prispevamo k današnjemu stanju.«

»Ker je bilo v preteklih mesecih veliko govora in ugibanj glede uvoza premoga, bi želel izpostaviti, da strategija delovanja šoštanjske termoelektrarne temelji na izrabi domačega vira, to je velenjskega lignita,« je uvodoma poudaril generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Ludvik Golob. »V Premogovniku Velenje imamo trenutno še vedno več kot 109 mio ton premoga na razpolago, zato uvoz tujega premoga v srednjeročnih poslovnih načrtih ni načrtovan. V pripravi so štirje scenariji obratovanja Premogovnika Velenje, in sicer: do leta 2054, 2045, 2040 in 2030. Najbolj verjetni scenarij zapiranja Premogovnika je med leti 2040-45.«

V Premogovniku Velenje se dobro zavedamo nujnosti prehoda v brezogljično družbo, zato smo se priključili medresorski delovni skupini, ki jo je oblikovalo Ministrstvo za infrastrukturo. Skupina bo pripravila ukrepe prestrukturiranja premogovnih regij in bo koordinirala ter usklajevala aktivnosti v zvezi s pripravo podlag za sprejem regionalne strategije prestrukturiranja premogovnih regij in sprejem nacionalne strategije izhoda iz premoga po načelu pravične tranzicije. V delovni skupini aktivno sodelujeta tudi Holding Slovenske elektrarne in Termoelektrarna Šoštanj.

V zadnjih letih se srečujemo s pomanjkanjem kadra v osnovni dejavnosti. Čeprav izvajamo številne aktivnosti, da bi povečali vpis v rudarske programe, bomo v novem šolskem letu imeli na novo vpisana samo 2 dijaka in še to na tehnični smeri, na smeri geostrojnik rudar pa nobenega. »Še vedno niso sprejeti strateški dokumenti, ki bodo urejali energetsko politiko na državni ravni, in tudi še ni dorečena zakonodaja na energetskem področju na ravni EU, zato v tem trenutku torej ni mogoče zagotovo reči, kdaj bo do tega prišlo, kar je tudi največja ovira pri pridobivanju novega kadra,« je prepričan mag. Golob.

Že več let iščemo ustrezne rešitve tudi za ureditev problematike upokojevanja, saj je starostna struktura družb v Skupini Premogovnik Velenje že več let neustrezna. Zaradi delovno-pravne zakonodaje, ki vzpodbuja, da zaposleni lahko ostanejo na delovnem mestu tudi, če so že izpolnili pogoje za prvo upokojitev (kljub dodani delovni dobi), kot delodajalec nimamo nobene možnosti za realizacijo ukrepov racionalizacije stroškov dela na tem področju, obenem pa nam to onemogoča zaposlovanje mladih.

V javni obravnavi je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o rudarstvu (ZRud-1D), ki se bo zaključila 19. septembra letos. Ključni razlog za spremembe in dopolnitve zakona je podaljšanje obstoječih rudarskih pravic. »Potrebno je urediti status rudnika v obdobju po letu 2021, ko poteče koncesijska pogodba o urejanju gospodarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine, in zagotavljanju sredstev za njegovo zapiranje. Premogovnik Velenje namreč za zdaj pokriva vse stroške sanacije iz cene proizvodnje premoga,« je še izpostavil generalni direktor Premogovnika.

Premogovnik s svojo dejavnostjo podzemnega pridobivanja premoga povzroča vpliv na kakovost okolja in življenja v Šaleški dolini. Občinam odškodnino plačuje preko koncesnine; pravna podlaga za to je Zakon o rudarstvu. Ker ni pravne podlage za plačilo odškodnin, ki so jih bile lokalne skupnosti navajene prejemati v svoje proračune, so le-to nadomestile z nadomestili za uporabo stavbnih zemljišč. Samo v letu 2019 je občina Šoštanj povišala nadomestilo za 1,1 mio EUR. Vse od leta 2014 ostaja prodajna cena premoga nespremenjena, kar ob spremembah na trgu onemogoča stabilno poslovanje družbe, saj vse stroške, povezane s sanacijo in rekultivacijo ter zapiranjem določenih delov (Stari jašek), nosi Premogovnik Velenje sam.

Gostje so dopoldne obiskali tudi Termoelektrarno Šoštanj, kjer so si ogledali blok 6.

»Termoelektrarna Šoštanj je z blokom 6 in okoljsko revitaliziranim blokom 5 pomemben člen zanesljivosti slovenske energetske oskrbe,« je povedal direktor Termoelektrarne Šoštanja Mitja Tašler. »Proizvede namreč slabo tretjino v Sloveniji proizvedene električne energije, zato bistveno prispeva tudi k zmanjševanju uvozne odvisnosti države od tuje, dražje elektrike, zlasti v obdobjih suhega vremena. Zavedamo se, da težnja k razogljičenju narekuje tudi razmišljanja o postopnem opuščanju rabe fosilnih goriv ter da bo potrebno čim prej začeti iskati alternativne zdajšnji proizvedeni energiji iz TEŠ. Verjamemo, da bo odločitev o teh pomembnih korakih za slovensko energetiko predvsem strokovna. V TEŠ bomo dotlej svoje poslanstvo izpolnjevali v največji možni meri in ga ves čas nadgrajevali z novimi projekti, ki bodo pomenili korak naprej k brezogljični družbi.«

Ministrica se je s sodelavci spustila tudi 400 metrov pod zemljo in si v jami Premogovnika Velenje ogledala visokotlačno črpališče, na površini pa še dežurni center z Varnostno-tehnološkim informacijskim sistemom, preko katerega dežurni 24 ur dnevno spremljajo vse parametre in dogajanje v jami, ter reševalno postajo.

Avtor fotografij v TEŠ je Bojan Rotovnik, v sejni sobi Premogovnika Velenje Slobodan Mrkonjić, v jami pa Miran Beškovnik.

<< Nazaj