V
torek, 29. oktobra 2019, je potekala izredna seja Sveta Občine Šoštanj, na
kateri so članice in člani sveta obravnavali problematiko področja sanacije
ugreznin med Družmirskim in Velenjskim jezerom. Seje so se udeležili tudi
generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Marko Mavec, vodja tehničnih služb
in tehnični vodja PSU mag. Drago Potočnik ter svetovalec direktorja družbe RGP,
ki je izvajalec del na omenjenem področju, dr. Marjan Hudej. Po izredni seji so si člani občinskega sveta
ogledali tudi področje sanacije ugreznin.
Zadnje čase se je na strani lokalne skupnosti
in civilne iniciative Šoštanja porodilo precej vprašanj glede območja med
Velenjskim in Družmirskim jezerom. Z dodatnimi pojasnili na seji so
predstavniki Premogovnika Velenje z argumenti ovrgli dileme in pomisleke glede omenjene
problematike.
Prvi je člane občinskega sveta nagovoril novi generalni
direktor Premogovnika Velenje mag. Marko Mavec: »Premogovnik je okoljsko
izredno zavedna družba; tisti prebivalci, ki se spomnite, kako je bilo to
okolje videti pred tridesetimi leti, dobro veste, da je bilo stanje takrat
precej drugačno. Kljub temu razumem skrb prebivalcev, a je ta trenutno povsem
odveč. To območje je varno in vse aktivnosti na področju sanacije ugreznin potekajo
v skladu z vsemi tehničnimi predpisi in pripravljenimi projekti. Med jezeri in
pod njimi je dovolj materiala in če bi bil kdaj ta del ogrožen, bomo takoj nehali
odkopavati premog. Tako daleč niti ne bomo pustili, da pride, saj izvajamo vse
varnostne ukrepe, da do tega ne bo prišlo. Kot smo že večkrat pojasnjevali tako
v medijih kot tudi različnim javnostim, med drugim tudi Občini Šoštanj in
civilni iniciativi, trenutno stanje na območju med Velenjskim in Družmirskim
jezerom za nikogar ne predstavlja nikakršne grožnje.« Mag. Mavec je
dodal še, da je v tem letu potekalo intenzivno odkopavanje pod tem področjem,
zato so tudi nastale manjše površinske akumulacije vode. Pod njimi in med njimi
še vedno ostaja dovolj materiala, ki preprečuje, da bi se Velenjsko in
Šoštanjsko jezero združila. Z novimi odkopi v jami v naslednjih mesecih ne bo
neposrednega vpliva na to področje, zato bomo v tem času območje med jezeroma
prednasipali in sanirali plitve depresije, zalite z vodo. S tem bomo teren
pripravili na nove odkope.
»Na področju sanacije ugreznin izvajamo redne
dnevne, mesečne in letne monitoringe: gradbeni, ekološki, stabilnostni, monitoring
izcednih vod, izmere jezer in geodetsko spremljavo,« je povedal tehnični
vodja področja sanacije ugreznin mag. Drago Potočnik. Področje
saniramo skladno s projektom, v katerem so izračuni in analize varnosti
izdelane za predvideno končno širino območja med jezeroma, ki z upoštevanimi
varnostnimi faktorji znaša najmanj 150 metrov. To pomeni, da razdalja med
jezeroma ne sme biti manjša kot 150 metrov – do katere zagotovo ne bomo prišli
niti do konca odkopavanja. Trenutna najmanjša širina območja med jezeroma znaša
360 metrov. »Manjše vodne akumulacije na tem območju predstavljajo plitke
depresije, zapolnjene z vodo, ki ne vplivajo na stabilnost območja, so pa
sestavni del našega dela in tako bo vse do konca odkopavanja v Šaleški dolini. V
to območje letno pripeljemo med 700.000-800.000 kubikov materiala, ki je
mešanica pepela, sadre in žlindre, pripeljanega iz TEŠ.«
Glede na obdobno povečano dinamiko odkopavanja
pod tem območjem ter občasno zmanjšano dobavo stranskega produkta
Termoelektrarne Šoštanj, imenovanega stabilizat, je prišlo do manka materiala,
ki ga delno nadomeščamo z zemeljskimi izkopi. Manko stabilizata je bil
predviden, saj smo z družbo DARS že v fazi projektiranja 3. razvojne osi
dogovorili, da bodo viški materialov uporabljeni na področju sanacije ugreznin,
kar je bilo zapisano že leta 2013 v Uredbi o državnem prostorskem načrtu za
državno cesto od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug.
Premogovništvo v Šaleški dolini poteka že več
kot 144 let. V tem času se je zaradi posledic rudarjenja močno spremenila
celotna površina pridobivalnega prostora, zaradi česar so tudi nastala vsa
jezera v tej dolini. V Premogovniku Velenje si vseskozi prizadevamo, da
področje sanacije ugreznin sproti urejamo in saniramo. Večji del celotnega
območja je urejen do te mere, da danes omogoča različne prostočasne in športne
aktivnosti. V to je bilo vloženih veliko truda in sredstev, ki jih Premogovnik
Velenje zagotavlja zgolj iz lastnih virov, ki neposredno vplivajo na ceno
premoga.