Premogovništvo v Šaleški dolini poteka že več
kot 144 let. V tem času se je zaradi posledic rudarjenja močno spremenila celotna
površina pridobivalnega prostora, zaradi česar so tudi nastala vsa jezera v tej
dolini. V Premogovniku Velenje si vseskozi prizadevamo, da področje sanacije
ugreznin sproti urejamo in saniramo. Večji del celotnega območja je urejen do
te mere, da danes omogoča različne prostočasne in športne aktivnosti. V to je
bilo vloženih veliko truda in sredstev, ki jih Premogovnik Velenje zagotavlja
zgolj iz lastnih virov, ki neposredno vplivajo na ceno premoga.
Zadnje čase se predvsem
na strani lokalne skupnosti in civilne iniciative Šoštanja poraja nekaj dilem
in vprašanj glede območja med Velenjskim in Družmirskim jezerom. Poudariti želimo,
da vse aktivnosti na področju sanacije ugreznin potekajo skladno z načrti, zato
ne vidimo razloga po nepotrebnem ustvarjanju napetosti in preplaha v javnosti. Kot
smo že večkrat pojasnjevali tako v medijih kot tudi različnim javnostim (med
drugim tudi Občini Šoštanj in civilni iniciativi), trenutno stanje na
območju med Velenjskim in Družmirskim jezerom za nikogar ne predstavlja
nikakršne grožnje. Kljub temu želimo z dodatnimi pojasnili, ki sledijo v
nadaljevanju, ovreči dileme in pomisleke glede tega vprašanja.
Področje sanacije ugreznin med jezeroma
saniramo skladno s projektom, v katerem so izračuni in analize varnosti
izdelane za predvideno končno širino območja med jezeroma, ki z upoštevanimi
varnostnimi faktorji znaša najmanj 150 metrov. To pomeni, da razdalja med
jezeroma ne sme biti manjša kot 150 metrov – do katere zagotovo ne bomo prišli
niti do konca odkopavanja. Trenutna najmanjša širina območja med jezeroma znaša
360 metrov. Manjše vodne akumulacije na tem območju predstavljajo plitke
depresije, zapolnjene z vodo, ki ne vplivajo na stabilnost območja.
Glede na obdobno povečano dinamiko odkopavanja
pod tem območjem ter občasno zmanjšano dobavo stranskega produkta
Termoelektrarne Šoštanj, imenovanega stabilizat, prihaja do manka materiala, ki
ga delno nadomeščamo z zemeljskimi izkopi. Manko stabilizata je bil predviden,
saj smo z družbo DARS že v fazi projektiranja 3. razvojne osi dogovorili, da
bodo viški materialov uporabljeni na področju sanacije ugreznin, kar je bilo
zapisano že leta 2013 v Uredbi o državnem prostorskem načrtu za državno cesto
od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug. V poletnem času smo
izvajali dodaten dovoz zemeljskega izkopa v višini 6.790 kubičnih metrov z
območja gradnje Logističnega centra Arja vas. Vnos smo izvajali na osnovi
Okoljevarstvenega dovoljenja (OVD), ki ga je izdalo Ministrstvo za okolje in
prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje.
Z novimi odkopi v jami
v naslednjih mesecih ne bo neposrednega vpliva na to območje, zato bomo v tem
času območje med jezeroma prednasipali in sanirali plitve depresije, zalite z
vodo. S tem bomo teren pripravili na nove odkope.
Po izredni seji, na kateri je bila obravnavana
omenjena problematika, smo člane in članice Sveta Občine Šoštanj povabili tudi na
ogled področja sanacije ugreznin.