V Premogovniku Velenje je v četrtek, 14. novembra 2019, potekala 7. seja upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ). Poleg članov upravnega odbora so se seje udeležili tudi predstavniki občin SAŠA regije, vodja projektov v Razvojni agenciji SAŠA Maja Ratej ter predstavniki lokalnih podjetij. Goste je sprejel generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Marko Mavec. Predstavil je razvojne usmeritve Skupine Premogovnik Velenje in program prestrukturiranja premogovnih regij.
Generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Marko Mavec je glede razvojnih usmeritev Skupine Premogovnik Velenje povedal, da je poleg pridobivanja premoga glavna usmeritev razvoj novih dejavnosti: »Že danes razmišljamo o tem, kaj bomo počeli takrat, ko premogovništva ne bo več, pa naj bo to zaradi pomanjkanja premoga ali zaradi odločitve države o predčasnem zaprtju Premogovnika in Termoelektrarne Šoštanj. Na pridobivanje premoga je danes neposredno vezanih okoli 2.000 delovnih mest, posredno kar 4.000. Za te ljudi prihodnost vidimo v obstoječih znanjih z visoko dodano vrednostjo, kot so znanja iz rudarstva, elektro- in strojne smeri, konstruiranje, načrtovanje, elektronika, remonti, izdelava rudarskih in gradbenih strojev ter opreme. Vsi ti programi so danes na voljo za potrebe Premogovnika, v prihodnje jih bomo skušali uspešno tržiti, kot smo to že počeli v preteklosti.«
V Premogovniku Velenje sledimo usmeritvam EU in Slovenije ter podpiramo prehod v brezogljično družbo, vendar se moramo tega lotiti na globalni ravni. »Vedeti moramo namreč, da je ogljik globalno onesnaževalni vir. Če zapremo eno elektrarno v Šoštanju in odpremo novo na Kitajskem, s tem človeštvo ni naredilo nič. To pomeni, da tranzicija ni naša lokalna strategija, ampak je globalna, tako evropska kot svetovna,« je poudaril generalni direktor Premogovnika. »Zapiranje TEŠ-a zaradi brezogljične družbe z danes na jutri ni mogoče, saj nimamo brezogljičnega alternativnega vira, ki bi nadomestil energijo iz šoštanjske elektrarne. Dokler tega vira energije nimamo, to pomeni uvoz elektrike od drugod. Če bi denimo uvažali elektriko iz Poljske, ki si je izborila odpustke na emisije CO2 in kjer je kar dve tretjini ogljičnih elektrarn, smo globalno gledano zadevo samo poslabšali. V šoštanjski termoelektrarni imamo precej boljše izkoristke in manjše izpuste onesnažil od poljskih.«
Mag. Mavec je izpostavil, da smo prebivalci in okolje v Šaleški dolini v preteklosti že plačali precejšnjo ceno zaradi proizvodnje električne energije, saj je bila dolina močno onesnažena: »Nepravično bi bilo, da bi zaradi politike globalnega onesnaževanja morali prebivalci Šaleške doline ponovno sami nositi breme prestrukturiranja industrije, ki služi celotni Sloveniji. V Premogovniku Velenje si želimo pravično, ekonomsko in socialno tranzicijo, zato pa bodo seveda potrebna sredstva, ki pa jih Premogovnik sam ne bo zmogel. Že zdaj saniramo degradirane površine z lastnimi sredstvi. Država mora čim prej sprejeti Zakon o zapiranju Premogovnika, v katerem bo določeno, do kdaj bo ta deloval. Za zdaj je še vedno v vseh strateških načrtih določena letnica 2054, vendar pripravljamo različne scenarije obratovanja. Seveda ne govorimo o takojšnjem zapiranju velenjskega premogovnika, saj gre za dolgotrajen proces, ki bo trajal še prihodnjih 20, 30 let, vendar moramo biti na to že danes pripravljeni, da se ne bo tej dolini zgodilo kaj podobnega, kot se je v drugih rudarskih regijah.«
Prihodnost Premogovnika Velenje je odvisna od več dejavnikov, predvsem pa od našega znanja in načina, kako bomo to znanje izkoristili, je mnenja mag. Mavec: »Za razvoj so namenjena evropska sredstva, sredstva EU za prestrukturiranje premogovnih regij ter določena sredstva v Sloveniji. Časa je dovolj, vendar moramo s prestrukturiranjem začeti že danes.«
Člani UO Savinjsko-šaleške zbornice so mag. Marka Mavca soglasno potrdili za podpredsednika upravnega odbora.