Pri starem jašku v sklopu Muzeja premogovništva Slovenije v Velenju se je včeraj potrdilo še eno prijateljstvo – med rudarji in hmeljarji. Ob jašku raste sadika hmelja, ki so ji letos delavci muzeja prvič podstavili oporo, jo pripravili za obiranje in se v sodelovanju s hmeljarskim inštitutom v Žalcu dogovorili za varjenje rudarskega piva. Rudarji imajo sicer navado ob vsakem praznovanju nazdraviti s pivom, z njim tudi sprejemajo novince v rudarski stan na Skoku čez kožo.
Prve kobule zelenega zlata sta obrala direktorica Slovenskega inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo ter vitezinja hmelja Martina Zupančič in direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved.
Ob dogodku je Martina Zupančič natresla veliko zanimivosti o zgodovini in lastnostih hmelja ter tudi zdravilnih učinkih piva. Med drugim je povedala, da raste hmelj na slovenskih tleh okoli 150 let, da je bil hmelj včasih doma tudi v Šaleški dolini in rudarska trta je gotovo potomec z nekdanjih hmeljišč. Hmelj z nje bodo vključili v gensko banko inštituta in ga uporabili za žlahtenje piv. Iz njega naj bi zvarili okoli 100 litrov piva. Slovenija sicer prispeva v svetovno proizvodnjo hmelja 3 odstotke in je na petem mestu po proizvodnji hmelja.
Nasadov hmelja v Družmirju in na prostoru zdajšnje deponije premoga se iz svoje mladosti spominja tudi dr. Medved, ki si je po obiranju hmelja lahko kupil zvezke in knjige za šolo in kakšen priboljšek. Negovanje rudarskega hmelja ob 120 let starem jašku je označil za popestritev vsebine muzeja, kajti med tradicionalne življenjske navade rudarjev spada tudi pitje piva.