V počastitev slovenskega kulturnega praznika so v Razstavišču Barbara v Muzeju premogovništva Slovenije v Velenju v sredo, 3. februarja 2010, pripravili odprtje razstave del akademskega kiparja Ivana Napotnika. Nekatera njegova kiparska dela so na tokratni razstavi javnosti predstavljena prvič. Ljubitelje umetnosti sta nagovorila direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved in župan Občine Šoštanj Darko Menih. O avtorju in njegovih delih je spregovorila umetnostna zgodovinarka mag. Milena Koren Božiček.
Direktor dr. Milan Medved se je v svojem govoru uvodoma najprej dotaknil povezave med Muzejem premogovništva in kiparjem. Letnica Napotnikovega rojstva 1888 namreč sovpada z letnico, ki krasi izvažalni jašek Škale. Dodal je še:
»Razstavo smo pripravili v sodelovanju z Občino Šoštanj in Galerijo Velenje, s čimer smo znova dokazali, da smatramo sodelovanje z lokalno skupnostjo kot izjemno pomembno. Premogovnik Velenje v svojem okolju namreč že nekaj časa ni razpoznaven le po pridobivanju premoga, ampak po vrsti dejavnosti, s katerimi se ukvarjamo in jih podpiramo, pa naj gre za sodelovanje na področju izobraževanja, sociale, športa, kulture …«
Šoštanjski župan Darko Menih je poudaril: »V Občini Šoštanj imamo bogato kulturno dediščino, ki ji posvečamo veliko pozornosti. Med to kulturno zgodovino so tudi možje, ki so zaznamovali Šoštanj, in mednje zagotovo sodita akademski kipar Ivan Napotnik in pesnik Karel Destovnik Kajuh. Šoštanjčani smo nanju ponosni in jima skušamo na različne načine vrniti mesto, ki sta ga že imela. Stalno zbirko del Ivana Napotnika bomo postavili v vilo Mayer, katere obnova bo končana spomladi. Razstava Napotnikovih del je lani gostovala na Dunaju, v prihodnje pa si bomo prizadevali razstavo postaviti še v kakšno slovensko galerijo.«
Umetnostna zgodovinarka mag. Milena Koren Božiček, ki je predstavila Napotnikovo ustvarjanje, se je ob koncu vprašala: »Kaj bi se zgodilo, če bi Napotnik ostal na tujem? Kaj je dal Slovencem, ko je ostal na slovenski in zavodenjski zemlji? Gotovo bi po prvi odločitvi imeli slovenskega moža, ki bi naredil še več za dunajski, madžarski, romunski in morda še kateri cesarski ali kraljevi dvor. Pa bi to danes lahko prepoznavali kot dela slovenskega kiparja ali bi ostalo avtorstvo pripisano njegovim učiteljem, tako kot je to bilo med in takoj po študiju? Izvirne upodobitve značilnih ekspresionističnih socialnih in zgodnje modernističnih tem pa bi se izgubile v monumentalnih arhitekturnih ali javnih plastikah historičnih alegorizmov.«
S kulturnim programom sta navdušila sopranistka in članica Graške opere Gordana Hleb ter pianist, harmonikar, vokalist in korepetitor v različnih produkcijah po slovenskih gledališčih in na AGRFT Joži Šalej.
Več informacij:
Stojan Špegel
Vodja Muzeja Premogovništva Slovenije
041-782-692