Sporočila za medije

Do 6. junija bo v razstavišču Barbara v Muzeju premogovništva Slovenije na ogled razstava unikatnih stolov arhitekta Janeza Suhadolca.
V razstavišču Barbara visijo stoli izpod stropa črne garderobe. Stojijo in vabijo k počitku utrujene obiskovalce muzeja v beli garderobi. V kopalnici kraljuje »papežev stol«, ki ga je Janez Suhadolc izdelal za papeža Janeza Pavla II. ob njegovem obisku v Mariboru. Postavitev je močno simbolna – kopalnica kot očiščenje telesa, papež in njegovo delovanje kot očiščenje duše. Posebna razstava, kot je poseben Janez Suhadolc in je bilo posebno odprtje razstave v petek, 23. aprila.
Odvilo se je kot gledališka igra, v kateri so nastopili Janez Suhadolc, njegov prijatelj iz študentskih let in eden od lastnikov Suhadolčevega originalnega stola velenjski arhitekt Pavle Šifer ter likovna kritičarka Tatjana Pregl Kobe. Slednja trdi, da so stoli Janeza Suhadolca stoli z veliko začetnico.
Po njenem mnenju so stoli s potrebo mestnega človeka prerasli svojo zgolj uporabno funkcijo, in postali okrasni predmeti, tudi statusni simbol. »Umetnik, umetnina in gledalec (ali uporabnik) so vpeti med dve dimenziji. Na eni strani je duhovna dimenzija stola, kjer se oblikujejo čustva, misli, doživljaji in domišljija, na drugi strani pa je telesna dimenzija stola, ki jo določa oblikovanje z linijo, obliko, materiali ter drugimi likovnimi načini in sredstvi.«
Na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo Janez Suhadolc poučuje predmeta Prostoročno risanje in Oprema. Svoje pedagoške izkušnje je zbral v knjigi Prostoročno risanje za arhitekte, ki je izšla leta 2007. Esejistični knjigi Nič ne bom rekel, tiho pa tudi ne bom iz leta 2001 je leta 2007 dodal še knjigo Od Akropole do Ribnice. Precej objavlja v različnih časopisih in revijah.
Z načrtovanjem in izdelavo stolov se ukvarja od leta 1987. To svoje delo je objavil v knjigah Stoli/Chairs 1, 2 in 3, izdanih v letih 1997, 2004 in 2010. Njegova arhitekturna dela, tudi stoli, slonijo na slovenski umetnostni tradiciji in sam vedno znova poudarja genialnost Jožeta Plečnika.
Razstavo je odprl pomočnik direktorja Premogovnika Velenje mag. Ludvik Golob. Navezal se je na razmišljanje Janeza Suhadolca, ki ga je zapisal v zloženko ob razstavi:
»Lahko, da so moji izdelki staromodni, kičasti, domačijski kot glasba ansambla Avsenik, nepripravni za vsakdanjo rabo, za industrijsko proizvodnjo. Vse to in še kaj zraven je lahko res, vendar so razpoznavni.«
Mag. Ludvik Golob je nadaljeval: »Prav gotovo so dela tokratnega razstavljalca prepoznavna in prav gotovo je danes pomembno biti izviren, drugačen, a hkrati in prav zato prepoznaven. Takšni znamo biti tudi v Premogovniku Velenje. 135 let že pridobivamo premog v Šaleški dolini, a naša tehnologija in oprema za to delo se zelo hitro spreminjata, nadgrajujeta, izpopolnjujeta, naše znanje se nenehno širi. V mnogih pogledih smo v Premogovniku Velenje najboljši, najbolj napredni, originalni.«