Tudi vreme ni moglo do živega vsem, ki so prišli v kraje, od koder so se morali pred leti odseliti.
Gaberke so letos že četrtič zapovrstjo gostile srečanje preseljenih, ki so se morali pred leti zaradi posledic rudarjenja s svojih domačij preseliti v bližnjo in daljno okolico. Kulturnica Gaberke je na lokaciji nekdanjega gasilskega doma pri kozolcu v nedeljo, 20. junija 2010, pripravila srečanje prebivalcev nekdanjega spodnjega dela Gaberk, Družmirja, Šoštanja, Prelog, Metleč in Pesja. Preseljence in ostale udeležence je uvodoma pozdravil predsednik Kulturnice Gaberke Franc Šteharnik.
Zbrane je nagovoril tudi direktor PV Invest mag. Drago Potočnik: »V vsej zgodovini našega podjetja, 135 let je letos za nami, je Premogovnik Velenje močno posegel v to dolino, tako v vizualnem smislu kot tudi drugače. Prebivalci nekdanjih naselij so morali zapustiti to okolje in najti svoje nove domove nekje drugje. Vsak preseljenec nosi s seboj svojo zgodbo. Prav zaradi teh ljudi se trudimo, da organiziramo to srečanje – da se srečajo nekdanji sosedje, prijatelji – upam, da bo to trajalo še leta in leta, kajti pred nami je energetsko obdobje, ki z blokom 6 in s tem posledično tudi s Premogovnikom Velenje zagotavlja prihodnost delovnih mest v dolini še vsaj 50 let.«
S premogom so v Šaleški dolini povezane številne usode in zgodbe njenih prebivalcev. Nekaterim je črno zlato prineslo zaslužek, prihodnost in družino, zrasli so številni novi domovi in življenje v dolini je dobilo silovit zagon. Mnogim pa je premog vzel tisto najdražje, nekomu očeta, drugemu zdravje, številni pa so ob rasti premogovnika izgubili tudi svoj dom. Prve domačije so na področju Škal izginile že pred drugo svetovno vojno, proces ugrezanja tal in izginjanja plodne zemlje ter domačij pa se je po vojni z modernizacijo premogovnika še siloviteje razmahnil. Prebivalce teh ugrezajočih naselij so deloma preselili na možna kmetijska zemljišča zunaj prostora pridobivanja premoga, del, predvsem mlajših domačinov, pa se je preselil v mesto. Takšnih domačij je bilo z območja Gaberk 33, preseljenih Družmirčanov pa kar iz 95 domačij. Skupno število preseljenih družin iz vseh območij pa znaša nekaj manj kot 400.
Goste je pozdravil tudi šoštanjski župan in poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije Darko Menih, posebej ponosen na to, da se v Šoštanju ponovno poznajo sledi razvoja: »V Šoštanju smo zelo veseli, da se v naši občini odvija vedno več dogodkov in aktivnosti. Odkar je padla odločitev, da se Šoštanj ne potopi in da se energetika drugače organizira – pridobili smo tudi dovoljenje za blok 6 – to seveda s seboj prinaša tudi ohranjanje delovnih mest v naši dolini, kar je velikega pomena za nas. Vi, ki ste danes prišli na srečanje preseljenih, imate korenine tukaj. In tja, kjer so korenine, se človek vedno rad vrača.«
Za izredno pester in zanimiv kulturni program so poskrbeli Rudarski oktet Velenje, Mešani pevski zbor Svoboda, mažoretke iz Topolšice, Orkester Roberta Goličnika in Ansambel bratov Avbreht.