V petek, 10. oktobra 2008, smo v Muzeju premogovništva Slovenije na Starem jašku v Velenju odprli razstavo »OD VIJAKA DO JUNAKA«, ki smo jo pripravili v sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenije. Zbrane udeležence sta nagovorila direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved in direktor Tehniškega muzeja Slovenije dr. Orest Jarh. Muzej bo razstavo gostil vse do 18. decembra letos.
Na razstavi, ki jo je z igranjem na vibrafon popestrila dijakinja Umetniške gimnazije Velenje Aleksandra Šuklar, je prikazano življenje, predvsem pa vsestransko delovanje Josefa Ressla. Prva polovica 19. stoletja je čas velikih sprememb na vseh področjih, zato smo kot uvod v razstavo skušali to obdobje zajeti z najpomembnejšimi mejniki v kratki videoprojekciji. Resslovo usvarjalnost in inovativnost smo osvetlili s predmeti – modeli njegovih izumov – ki so za to priložnost izposojeni iz Tehniškega muzeja z Dunaja, Nacionalnega tehniškega muzeja iz Prage, Pomorskega muzeja Sergej Mašera iz Pirana ter iz zasebne zbirke Janka Samse. Tako si je moč ogledati modele ladijskih vijakov, teleprinterja, naprave za plovbo proti rečnemu toku cestnega vozila na parni pogon, vetrne naprave in seveda znamenite ladje Civetta. Na ogled je tudi izredno zanimiva letalna naprava na parni pogon, ki jo je začel razvijati Josef, avtorska zaščita pa je uspela njegovemu sinu Henriku. Kako pa pravzaprav deluje ladijski vijak, obiskovalci lahko spoznajo preko delujočega modela, ki so ga skonstruirali in izdelali dijaki Šolskega centra Ljubljana. Ker je priznanje in slavo za svoja prizadevanja dobil šele po smrti, je razstava poimenovana Od vijaka do junaka.
Razstavo je pripravil dr. Sandi Sitar, profesor umetnostne zgodovine in doktor zgodovinskih znanosti, s sodelavci iz Tehniškega muzeja Slovenije. Nastala je v sodelovanju z Nacionalnim tehniškim muzejem v Pragi, Tehniškim muzejem na Dunaju, Mestno občino Chrudim, Ragionalnim muzejem v Chrudimu, Pomorskim muzejem iz Trsta, Pomorskim muzejem »Sergej Mašera« iz Pirana ter Šolskim centrom Ljubljana.
Josef Ressel se je rodil leta 1793 v češkem mestu Chrudim, umrl pa je leta 1857 v Ljubljani. Njegov največji in najbolj znani izum, ki ga je izpeljal od začetne zamisli do praktične uporabnosti, je ladijski vijak. Vendar s tem njegovo delo še zdaleč ni izčrpano, saj bi težko našli panogo tehnike, v kateri ni deloval. Ukvarjal se je z izboljšavami tal in si zamislil, kako bi egiptovske puščave z namakanjem lahko postale plodne. Kot gozdar je po Sloveniji in Istri uvajal napredno gospodarjenje in si prizadeval za pogozdovanje Krasa.
Poleg delovanja na področju gozdarstva in lesarstva je velik del svoje izumiteljske dejavnosti posvetil energetiki in prometu. Posegel je tako rekoč na vsa področja tedanje tehnike, od rudarstva in metalurgije, do kemije, gradbeništva, agroživilstva in vojne tehnike. Josef Ressel pa ni bil le vsestranski izumitelj, temveč je bil tudi človek »veselega duha, milega srca in svojim znancem odkritosrčen prijatelj«, njegov značaj opisujejo v Novicah leta 1858. »Ljubil je ves svet, nikjer ni hrepenel po dobičku, ker sebičnosti ni poznal, in to je tudi vzrok, da je nepoznan živel in nepoznan umrl.«