Premogovnik Velenje, ki deluje na največjem slovenskem nahajališču premoga in na eni od najdebelejših znanih plasti premoga na svetu, ima v svojem pridobivalnem prostoru dovolj zalog premoga do konca obratovalne dobe bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj. V lignitnih plasteh, debelih kar 165 metrov, je bilo v 135 letih delovanja premogovnika odkopanega že več kot 220 milijonov ton lignita, v odkopnih poljih pa je na podlagi uradnega potrdila o stanju na dan 31. 12. 2008 še 131,7 mio ton odkopnih zalog premoga.
Na podlagi strokovnega pregleda Komisije za ugotavljanje zalog in virov mineralnih surovin so bile zaloge premoga uradno pregledane, verificirane in potrjene s strani Ministrstva za gospodarstvo (datum potrdila 31. 3. 2010). Blok 6 Termoelektrarne Šoštanj bo do konca svojega obratovanja potreboval približno 92 mio ton premoga, torej ga je v Šaleški dolini za njegovo nemoteno delovanje vsekakor dovolj.
Dolgoročni načrt odkopavanja premoga je v celoti usklajen s potrebami Termoelektrarne Šoštanj oz. Bloka 6. Do leta 2020 je v Premogovniku Velenje predvidena proizvodnja premoga v višini 4 mio ton letno, po tem letu se ta količina postopno zmanjšuje in v letu 2027 znaša 3,2 mio ton, v letu 2040 pa doseže 2 mio ton (tako vse do leta 2054). Postopno zmanjševanje letnih količin premoga pa omogoča stroškovno optimalno prilagajanje Premogovnika Velenje tako z vidika vodenja odkopne fronte, delovnih procesov in števila zaposlenih.
Premogovnik Velenje kot tehnološko visoko razvito podjetje tudi med strateškimi cilji opredeljuje modernizacijo proizvodnje premoga, ki bi prispevala k boljšim delovnim razmeram ter večji ekonomski in ekološki sprejemljivosti, tudi zaradi prilagajanja okoljskim zahtevam, ki jim je Slovenija podvržena v okviru Evropske skupnosti in zahtevajo nov in celovit strateški razmislek na področju energetike – z vidika proizvodnje in z vidika porabe energije. Prav zaradi tega se proizvodnja odvija v skladu z načeli trajnostnega razvoja, pri čemer upoštevamo in delujemo v skladu s tremi standardi kakovosti: certifikati za sistem vodenja kakovosti, sistem ravnanja z okoljem ter sistem varnosti in zdravja pri delu po zahtevah standardov ISO 9001:2008, ISO 14001:2004 ter OHSAS 18001:2007.
V Premogovniku Velenje se zavedamo pomena razvojno-raziskovalnega dela pri procesu pridobivanja premoga, saj strateških ciljev podjetja ni možno realizirati brez nenehnega razvoja. Velenjska odkopna metoda se še naprej razvija in izpopolnjuje v smislu razvoja tehnologije in opreme. Koncept razvoja jam Premogovnika Velenje temelji na manj odkopih, ki pa so širši. Tako delujeta le dva visokoproduktivna odkopa hkrati. Odločitev o največ dveh odkopih je z vidika operativnega vodenja odkopne fronte zahtevna, z vidika optimizacije jame pa nujna. Velik poudarek dajemo razvoju izdelave jamskih prog oz. objektov. Pomemben razvojni projekt je gradnja novega izvoznega jaška NOP 2, s čimer bomo bistveno skrajšali transportne poti za prevoz premoga, znižali stroške glavnega odvoza premoga (stroški energije, dela in vzdrževanja) in zmanjšali skupno število potrebnih jamskih prostorov.
V jami Pesje so naši rudarji na odkopu –50/B, ki je pričel delovati 5. novembra 2009, 24. septembra 2010 dosegli rekordno proizvodnjo v celotni zgodovini pridobivanja premoga, doseženo na le enem odkopu. Presegli so namreč presegli mejo 2 milijonov ton (2 mio 8.670 ton). Na tem odkopu, katerega dolžina je 168,5 metra, povprečna višina odkopa pa nekaj več kot 18 metrov, je bilo v povprečju dnevno odkopanih nekaj manj kot 10.000 ton premoga.
Na odkopu G2/C v jami Preloge, ki deluje od 17. maja 2010 in bo v celotnem času obratovanja deloval v dolžini 200 metrov, velenjski rudarji z uporabo najsodobnejše tehnologije dosegajo izjemne proizvodne rezultate. Že po dobrih dveh tednih obratovanja so na njem postavili novi mejnik v zgodovini na področju odkopavanja premoga, ko so dobro izurjeni in strokovno usposobljeni rudarji dosegli rekordni dnevni izkop premoga v višini 10.100 ton. Odkop G2/C obratuje s t. i. horizontalno koncentracijo in odpira nove možnosti pri odkopavanju z omejenimi višinami, saj le z rezanjem podkopnega prostora pridobijo ves premog. V primerjavi z odkopi, ki premog pridobivajo s povečano odkopno višino, je treba primanjkljaj premoga s stropa nadoknaditi z večjim dnevnim napredkom odkopa. Doseganje proizvodnih rezultatov, ki so primerljivi z dosežki podzemnih premogovnikov v Evropi, pa je zagotovilo, da je Premogovnik Velenje sposoben nadaljevati s stroškovno optimizacijo in do leta 2015 doseči ceno premoga po 2,25 EUR/GJ.
Doseganje dobrih proizvodnih rezultatov v povezavi z zagotavljanjem varstva in zdravja pri delu ter izpolnjevanjem vseh okoljskih standardov je dobra osnova za uspešno delovanje Premogovnika do leta 2054.