V Petišovcih pri Lendavi je v četrtek in petek, 11. in 12. novembra 2010, potekala letošnja republiška reševalna vaja, ki jo je v okviru vsakoletnega srečanja rudarskih reševalnih enot Slovenije organizirala družba Nafta Geoterm. V vaji je sodelovala tudi enota Jamske reševalne čete Premogovnika Velenje.
Srečanje se je začelo v četrtek s posvetom Rudarstvo – varnost – zakonodaja, na katerem je med drugim dr. Milan Medved, direktor Premogovnika Velenje, govoril o energetski situaciji v Sloveniji, mag. Marjan Kolenc, svetovalec direktorja Premogovnika Velenje za varnost, je predstavil novi pravilnik o reševanju, Dušan Čižmek, vodja Priprave dela, je predstavil uvajanje novih samoreševalnih aparatov v jamo, mag. Bogdan Makovšek, vodja Službe za varnost in zdravje pri delu v Premogovniku Velenje, pa novosti s področja razvoja zaščitnih sredstev.
Na petkovi reševalni vaji so sodelovale jamske reševalne ekipe Nafte Lendava, Premogovnika Velenje, Rudnika Trbovlje-Hrastnik ter rudnikov Mežica in Idrija, poleg tega pa še gasilske enote, predstavniki Uprave za zaščito in reševanje, Darsove vzdrževalne enote v Murski Soboti, policisti in zdravstveno osebje. Predpostavka vaje je bilo nenadzorovano uhajanje plina na vrtini novoodkritega ležišča zemeljskega plina. Zaradi povečanja vsebnosti strupenega plina je en delavec padel v nezavest, prišlo je tudi do okvare plinovoda v tunelu pod avtocesto in iztekanja plina, zato je bilo treba vrtino zapreti in sanirati plinovod. Prišlo je tudi do vžiga gazolina.
Kot je povedal mag. Marjan Kolenc, je bila predpostavka vaje postavljena zelo realno, vaja pa je bilo odlično organizirana. Situacija, ki bi nastala o realnem dogodku, je bila zelo dobro simulirana, saj je bilo prikazano, kako obsežne posledice bi imel vžig plina na lokaciji ob avtocesti. Vaja je uspela, v prvi analizi po njej pa so ugotavljali, da bi bilo reševanje v predstavljenem primeru zelo zahtevno.
»V Sloveniji imamo še malo aktivnih rudnikov in premogovnikov in s tem tudi jamskih reševalcev. Prav zato je še toliko bolj pomembno in smiselno, da reševalne službe in reševalci sodelujejo, ohranjajo usposobljenost in pripravljenost za reševanje, kajti do nesreč lahko prihaja tako v aktivnih rudnikih kot v tistih v zapiranju. Poleg tega lahko usposobljeni jamski reševalci posredujejo tudi v nesrečah izven rudarstva. Povezovanje rudarskih reševalnih enot predvideva tudi nova rudarska zakonodaja,« je še dejal mag. Marjan Kolenc.