Kurilna vrednost je potrjena v investicijskem programu za TEŠ6
V medijih se kljub številnim pojasnilom in dokazilom Premogovnika Velenje, da je zalog premoga v njegovem pridobivalnem prostoru dovolj do konca obratovalne dobe bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj, nadaljujejo govorice »kvazistrokovnjakov«, ki sedaj dvomijo celo o tem, ali je kurilna vrednost premoga iz Šaleške doline dovolj visoka, zaradi česar želimo ponovno poudariti nekaj dejstev. Kurilna vrednost premoga iz Premogovnika Velenje za TEŠ6 bo v povprečju znašala 10,5 GJ/tono in je pridobljena na podlagi kemijskih analiz vzorcev iz številnih vrtin, ki so bile izdelane za potrjevanje sloja premoga. To je tudi vrednost, ki je predvidena v investicijskem programu za blok 6 Termoelektrarne Šoštanj in ustreza tehnološkim potrebam.
Pri navajanju zalog premoga in njegovih kurilnih vrednosti s strani predstavnikov Ministrstva za gospodarstvo je sporno vsaj dvoje:
- prvič to, da ne znajo uporabljati enot, o katerih tako radi in z veseljem operirajo v javnosti (kako naj torej verjamemo še vsem drugim navedbam z njihove strani?);
- da je zavajajoče govoriti le o kurilni vrednosti premoga v višini 8,4 GJ/tono – če uporabljate GJ, je to na tono, »cenjeni strokovnjaki«, in ne na kilogram!!, čeprav detajlni podatki kažejo, da je večina premoga kurilne vrednosti med 10-13 GJ/tono.
Premogovnik Velenje podatke o zalogah premoga vsako leto dostavi republiški Komisiji za ugotavljanje zalog in virov mineralnih surovin, ki deluje v sklopu Ministrstva za gospodarstvo, pristojnega za rudarstvo. Po letu 1960 so izdelani elaborati o zalogah, v katerih se na osnovi obstoječih podatkov vsakič znova preračunajo razpoložljive količine zalog. Način izdelave elaborata je natančno predpisan v Pravilniku o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov trdnih mineralnih surovin, prav tako način letnega poročanja. Vsi elaborati in vsi obrazci za letno poročanje so shranjeni tako v Premogovniku Velenje kot tudi v arhivu republiške Komisije za ugotavljanje zalog in virov mineralnih surovin. Republiška komisija za ugotavljanje zalog in virov mineralnih surovin pridobi strokovna mnenja recenzentov o izdelanih elaboratih in jih šele po morebitnih odpravljenih pomanjkljivostih sprejme ter predlaga v potrditev.
Ob vseh polemikah, ki zadevajo količine zalog, se v Premogovniku sprašujemo, čemu služi podzakonski akt Pravilnik o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov trdnih mineralnih surovin? Zakaj ga imamo, če »izdelki«, nastali na podlagi njegovih členov, niso zadovoljivi?
Čemu služi vsakoletno poročanje, izdelovanje in potrjevanje elaboratov, če sedaj, ko nekdo podvomi o količini zalog, te evidence niso dovolj? Zaradi nepretrganega odkopavanja zalog se količine spreminjajo (vsak dan) in neizogibno je, da se pojavljajo različne številke o količinah. Pregled podatkov iz starih elaboratov, pregled odkopanih količin in odkopnih izgub ter pribitki raziskav so za ljudi – z vsaj osnovnim znanjem računstva – dovolj, da lahko ugotovijo, da se količine niti ne izgubljajo niti ne večajo brez razloga.
Vsako leto je potrebno Komisiji za ugotavljanje zalog in virov mineralnih surovin posredovati podatke o zalogah premoga s stanjem na 31. 12. za tekoče leto, elaborat pa se izdela vsakih pet let. Torej trdite, da smo se v Premogovniku Velenje od leta 1960, ko posredujemo komisiji podatke o količinah zalog, zmotili že ničkolikokrat – in to vsakič posebej, neodvisna komisija pa je ta poročila in elaborate vsakič znova potrdila?
Glede na to, da pozna Pravilnik o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov trdnih mineralnih surovin več kategorij (A, B) in razredov zalog (bilančne, izvenbilančne, odkopne), je neizogibno, da tudi vsaki od teh kategorij in vsakemu razredu pripada različna številka o količini. Določene raziskovalne vrtine nam sproti dopolnjujejo sliko oblike sloja premoga in vplivajo tudi na spreminjanje izračunanih količin.
O kvaliteti (kurilnosti/kalorični vrednosti) premoga so na voljo številni podatki kemičnih analiz. Kvaliteta sloja je s kemičnimi analizami preiskana tako, da je bilo mogoče izdelati tudi zanesljivo računalniško orodje, s katerim izdelujemo napovedi za posamezne etaže, letne in večletne plane, potrebne analize ...
Poudariti želimo, da je vrednost 8,4 GJ/tono spodnja meja za načrtovanje odkopavanja. Kurilna vrednost premoga v sloju raste tako rekoč linearno proti 13 GJ/tono (od talnine proti krovnini)! Ne nazadnje je kvaliteta premoga preverjena vsak dan sproti, ko se vzorčuje premog za obračun med Premogovnikom Velenje in Termoelektrarno Šoštanj. Za potrebe Premogovnika se kurilna vrednost določuje v akreditiranem laboratoriju. Nihanja so, razumljivo, posledica trenutne lege odkopnih etaž v sloju premoga, pri čemer je dinamika odkopavanja izjemno pomembna in jo ves čas reguliramo. V obratovanju sta istočasno vedno dva dokopa (praviloma talninski in krovninski), ki imata nižjo in višjo kurilnost od povprečne. V obdobju enega leta so vključeni v odkopavanje do štirje odkopi z različnimi povprečnimi kurilnimi vrednostmi premoga. Z ustreznim vodenjem odkopne fronte lahko zagotavljamo povprečno kurilno vrednost od 10 do 11 GJ/tono na letni ravni. Da to znamo, dokazujemo že vrsto let z doseganjem pogodbeno določene kurilne vrednosti. Iz navedenega sledi, da je mogoče upoštevati celotno količino potrjenih odkopih zalog kot premog, ki je načrtovan za uporabo v B6 do konca njegove življenjske dobe.
Znova poudarjamo, da je premoga dovolj do konca obratovalne dobe B6. Še več: vsega niti odkopali ne bomo! Del zalog premoga je še v tako imenovanih izvenbilančnih zalogah, ki bodo z uporabo najnaprednejših tehnologij odkopavanja dosegljive tudi v prihodnosti. In vse to brez sloja premoga, ki se nahaja pod Šoštanjem in Topolšico. Ta del lignitnega sloja je izven eksploatacijskega prostora Premogovnika Velenje in v nobenem primeru ni predviden za odkopavanje.