Že petič zapovrstjo so Gaberke letos gostile srečanje preseljenih z območja rudarjenja Premogovnika Velenje, ki so jo prireditelji namenili srečanju nekdanjih prebivalcev Šaleške doline, ki so se morali zaradi posledic rudarjenja preseliti drugam, in spominu na kraje, ki jih zdaj ni več. Na ogled so postavili tudi razstavo o vseh posledicah rudarjenja na tem področju.
Mariborski nadškof blagoslovil prenovljeni kapelico in cerkev
Ob bok letošnjemu srečanju sta v Gaberkah potekali tudi blagoslovitvi prenovljene kapelice pri domačiji Cvenk in obnovljene Cerkve Sv. Urha z mašo. Za sanacijo objektov je kot investitor poskrbel Premogovnik Velenje s svojima hčerinskima družbama PV Invest in RGP. Stara kapelica, ki jo je močno načel zob časa, je bila tako dotrajana, da prenova le-te, tako iz ekonomskega kot varnostnega vidika, ni prišla v poštev. Na osnovi posnetkov in natančnih fotografij obstoječe kapelice je bila zgrajena nova, ki je dimenzijsko in arhitekturno popolnoma enaka obstoječi. Zaradi boljše vidljivosti je celoten objekt tudi nekoliko dvignjen. Ob sami kapelici je postavljen pas tlakovcev, urejeno pa je tudi odvodnjavanje. Za poslikavo nabožnih motivov, med katerimi je tudi podoba sv. Barbare, zavetnice rudarjev, je poskrbel slikopleskar Tomaž Langus.
Tudi vsa restavratorska dela v Cerkvi sv. Urha v Gaberkah, ki se nahaja znotraj pridobivalnega prostora premogovnika in je v teh poletnih mesecih prav tako dobila novo podobo, so Langusovo delo. Na objektu so se v zadnjih letih pojavile razpoke in težave z odtekanjem zalednih vod, zato smo se v Premogovniku Velenje skupaj s hčerinsko družbo PV Invest in Župnijo Šoštanj odločili, da pristopimo k sanaciji cerkve, ki je tudi kulturni spomenik. Z vidika varovanja kulturne dediščine je Zavod za varstvo kulturne dediščine podal smernice, ki jih je bilo potrebno upoštevati pri delih na objektu. Projekt konstruktivne sanacije je izdelal Gradbeni inštitut ZRMK iz Ljubljane, izvajalec del je bilo podjetje Pluton Gradnje, nekaj del pa so izvedli tudi v družbi RGP. Prenova cerkve je stekla v začetku letošnjega junija.
Sanacija je zajela statično ojačitev, ki izboljša stabilnost objekta, in sanacijo zunanjih razpok, Župnija Šoštanj pa se je odločila, da bo nekatera obnovitvena dela izvedla tudi na notranjem delu cerkve. Tako so izvajalci obnovili fasado ter notranje stene in strop, nabavil se je talni material za notranjost cerkve, potrebna je bila nova električna napeljava, nova napeljava ozvočenja, strelovod, obnovili so freske in pripravili tudi vse za namestitev plinskih grelcev. Ker je aktivni del izkopavanja premoga od cerkve oddaljen več kot 700 metrov in se bo v bodoče še odmikal, direktnih vplivov odkopavanja nanjo ne bo več.
Obeh slovesnosti ob prenovi sta se udeležila tudi mariborski nadškof metropolit msgr. dr. Marjan Turnšek, ki je blagoslovil kapelico in prenovitvena dela v gaberški cerkvi, ter naddekan Jože Pribožič.
Če izgubiš dom, je, kot bi izgubil del sebe
V Šaleški dolini so s premogovništvom povezane številne usode in zgodbe njenih prebivalcev, saj so z razvojem rudarstva na tem območju zrasli številni novi domovi in življenje v dolini je dobilo silovit zagon. Mnogim pa je premog vzel tisto najdražje, saj so ob rasti premogovnika izgubili tudi svoj dom. Prve domačije so na področju Škal izginile že pred drugo svetovno vojno, proces ugrezanja tal in izginjanja plodne zemlje ter domačij pa se je po vojni z modernizacijo premogovnika še siloviteje razmahnil. Prebivalce teh ugrezajočih naselij so deloma preselili na možna kmetijska zemljišča zunaj prostora pridobivanja premoga, del, predvsem mlajših domačinov, pa se je preselil v mesto. Takšnih domačij je bilo z območja Gaberk 33, preseljenih Družmirčanov pa kar iz 95 domačij. Skupno število preseljenih družin iz vseh območij pa znaša nekaj manj kot 400.
V Gaberkah so se na tradicionalnem srečanju na lokaciji nekdanjega gasilskega doma pri kozolcu v nedeljo, 21. avgusta, vnovič srečali preseljenci z območja rudarjenja Premogovnika Velenje. Uvodoma je velikemu številu obiskovalcev, ki so prišli iz različnih koncev Slovenije, dobrodošlico izrekel predsednik Kulturnice Gaberke Franc Šteharnik,
»Ob današnjem srečanju preseljenih, ki se v Gaberkah odvija že tradicionalno, smo v našem kraju dobili še prenovljeni kulturni spomenik, kulturno dediščino, ki jo bomo z današnjim dnem vsi še bolj spoštovali. Dobili smo lepo obnovljeni cerkev in kapelico, na kar smo lahko izjemno ponosni.«
Kraji, med katere sodijo Gaberke, Družmirje, Preloge, Škale, Metleče, Pesje in Šoštanj, so bili nekoč najlepši predeli Šaleške doline, a so morali v preteklosti ogromno žrtvovati, da je imela Slovenija dovolj energije. Glavni krivec, da se je podoba te doline spremenila, je bil Premogovnik Velenje, danes pa gre največja zasluga za to, da se je podoba Šaleške doline spet spremenila v lepo in urejeno pokrajino, prav tako Premogovniku.
Direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved je zbrane nagovoril, da je Premogovnik tej dolini sicer veliko vzel, po drugi strani pa si njene prihodnosti brez Premogovnika sploh ne moremo predstavljati, saj kot eden najboljših rudnikov v Evropi in na svetu omogoča kvalitetna delovna mesta in vidi jasen cilj tudi v prihodnjih desetletjih. Ta cilj je imeti delovna mesta v rudarsko-energetski dejavnosti vse tja do leta 2050 in še dlje.
»Mene ni strah prihodnosti v tej dolini, zato ker ima Premogovnik Velenje skupaj s Termoelektrarno Šoštanj jasen pogled naprej. Še 50 let bomo kopali rudo in še 50 let bomo skrbeli za razvoj te doline. Dolini smo marsikaj vzeli, ampak zdaj je pred nami predvsem svetla prihodnost. Jaz vam želim, preseljenci, da se, kadar se vračate v kraje, iz katerih izvirate, ne bi žalostili, ampak predvsem veselili ob srečanjih s sorodniki, starimi prijatelji, in znanci.« Ob tej priložnosti je direktor Premogovnika mariborskemu nadškofu dr. Marjanu Turnšku in naddekanu Jožetu Pribožiču izročil še spominsko darilo – kipec Sv. Barbare, ki je avtorsko delo akademskega kiparja Viktorja Plestenjaka.
Da je današnji dan poseben praznik za krajevno skupnost Gaberke, se je strinjal tudi župan Občine Šoštanj Darko Menih, saj »prenovljena cerkev ne bo v ponos le Gaberkam, ampak tudi šoštanjski občini Šoštanj, v kateri se zavedamo, kaj pomeni ohranjanje kulturne dediščine, ki nas kot Slovence identificira kot poseben narod.« Ob tem je izpostavil tudi dobro sodelovanje med Premogovnikom in občino, saj »delamo z roko v roki, veliko še imamo skupnih projektov, ki jih bomo s pametno politiko tudi uresničili.« Dodal je še, da »če izgubimo dom, je včasih celo tako, kot bi izgubili del sebe. Kljub temu se vsi trudimo, da se spomin na te kraje in nekdanje prebivalce, ohranja, da se družimo, da si izmenjamo spomine in načrte za naprej.«
V kulturnem programu so nastopili Rudarski oktet, ljudske pevke Gaberški cvet, članica Twirling kluba Anja Drev in harmonikarski orkester Vilija Mravljaka, za dobro razpoloženje pa je še dolgo v noč skrbel ansambel Spomini.