V Muzeju premogovništva Slovenije v Velenju so včeraj odprli mednarodno razstavo Izgubljeni kraji v novi luči, ki so jo organizirali društvo Revivas Škale, Premogovnik Velenje in Muzej Velenje. Odprtja so se udeležili številni domačini, ki so morali zapustiti svoje domove zaradi premogovništva, ter visoki gostje iz sodelujočih krajev. Pri ogledu razstavljenih fotografij in zapisov so se prepletla močna čustva in številni spomini.
V Kopalnici in Beli garderobi Muzeja premogovništva Slovenije so na ogled fotografije krajev in zaselkov v Šaleški dolini, ki jih danes zaradi izkopavanja premoga ni več. Razstava poleg fotografij, slik in dokumentov o izginjanju vasi in manjših krajev v lokalnem okolju v 20. stoletju prikazuje tudi druge kraje iz premogovniških območij v Evropi, ki so doživeli in še doživljajo podobno usodo: slovenska Zabukovica, nemška Horno in Großgrimma, črnogorska Pljevlja, bosanska Tuzla ter hrvaško Mursko Središće.
Predsednica društva Revivas Verica Pogačar je v svojem nagovoru dejala: »Želji po predstavitvi kraja Škale se je pridružila ideja, da naš kraj primerjamo s podobnimi kraji drugod po svetu. Predstavljene zgodbe so zelo različne, vsem pa je skupna želja, da se spomin na izgubljene kraje ohrani.«
Šaleška dolina, ki je bila zaradi premogovništva in energetske dejavnosti najbolj prizadeta v 80. letih prejšnjega stoletja, danes kaže popolnoma drugačno podobo. »Z načrtnim delom nam je uspelo preoblikovati izključno industrijsko dolino v neko novo podobo, zato danes Šaleška dolina ne kaže podobe rudarske pokrajine. Vedno so deljena mnenja o tem, ali je prav, da je premogovništvo v Šaleški dolini ali ne. Sedanje generacije se s tem vprašanjem ne moremo več ukvarjati. Lahko se ukvarjamo z odnosom, ki ga ima Premogovnik tako do lokalnega okolja, kot tudi do širše regije, zato delujemo v skladu z načeli trajnostnega razvoja,« je poudaril predsednik Uprave Premogovnika Velenje dr. Milan Medved. »Vem, da je danes tukaj med vami preseljenci veliko spominov. Tudi sam izhajam iz tega okolja in tudi naša družina se je morala izseliti, zato vem, kakšne so travme, ko je treba trgati vezi do domačije in družine. Vedite, da vaša žrtev ni bila zaman. V tej dolini se rojeva lepa prihodnost, ki bo omogočala kvalitetna delovna mesta tudi v prihodnjih desetletjih,« je zaključil dr. Medved.
Kustos v Muzeju Velenje Vinko Mihelak je povedal, da so s premogom povezane številne usode in zgodbe njenih prebivalcev: »Nekaterim je črno zlato prineslo zaslužek, prihodnost in družino. Zrasli so številni novi domovi in življenje v dolini je dobilo silovit zagon. Mnogim je premog vzel tisto najdražje – nekomu očeta, drugemu zdravje, številni pa so ob rasti premogovnika izgubili tudi svoj dom. Ogromne količine ujetega premoga globoko pod površjem so preprosto predstavljale prevelik energetski zaklad, da bi ostal neizkoriščen zgolj zaradi posledic, ki jih bo na površju povzročilo njegovo izkopavanje.« Mihelak je poudaril, da semena razvoja Šaleške doline ni zasejal človek, temveč narava, ko je pred približno dvema in pol milijonoma let pod jezerske usedline ujela močvirski pragozd, ki se je postopoma preoblikoval v premog – dragocen vir energije, po kateri je človek od 18. stoletja naprej vse bolj hrepenel.
Odprtja razstave, ki je ena od 24 velenjskih zgodb Evropske prestolnice kulture – Maribor 2012, se je udeležila tudi generalna direktorica Zavoda Maribor 2012 dr. Suzana Žilič Fišer, ki je povedala: »Evropska prestolnica kulture je priložnost za iskanje svojih korenin, ki nam omogočajo, da se lažje zavemo svojega pomena in kulture. Rudarstvo je del kulture okolja, v katerem živimo. Zaznamovalo je okolje, tako demografsko kot gospodarsko in politično. Prav s pomočjo dogodkov teh dni odpiramo svetle in temne strani tega okolja. Le družba, ki se zaveda raznolikih vplivov, zmore korak naprej, korak k razumevanju soodvisnosti človeka in okolja. Veseli smo, da smo v največjem kulturnem projektu v Evropi zmogli ravnati družbeno odgovorno, angažirano in odpirati raznoliko tematiko.«
Minister za industrijo, energetiko in rudarstvo Tuzlanskega kantona v Bosni in Hercegovini Željko Knežiček je ob tej priložnosti Muzeju premogovništva Slovenije podaril starega husinskega rudarja, ki opominja na boj rudarjev za svobodo.
Odprtje razstave so z glasbenim nastopom popestrili člani Rudarskega okteta Velenje, na citrah in harmoniki sta se predstavili Škalčanki Pia Lipnik in Blažka Mihelak, iz črnogorske Plevlje pa na kitarah Irfan Džanković in Dejan Jestrović. Za pogostitev z domačimi dobrotami so poskrbele članice društva Revivas.
Razstava Izgubljeni kraji v novi luči bo na ogled do 31. avgusta 2012 ter poteka v okviru programa Evropske prestolnice kulture – Maribor 2012 in jo delno sofinancira Mestna občina Velenje.