V 135-letni zgodovini Premogovnika Velenje so na njegovo delovanje in razvoj vplivali številni mejniki, ki so zaznamovali tudi razvoj Šaleške doline. Te pomembne dogodke in datume je Vinko Mihelak, kustos za področje novejše zgodovine in premogovništva v Muzeju Velenje, na pobudo in v sodelovanju s Premogovnikom Velenje zbral, vsebinsko opredelil in slikovno opremil v knjigi Premogovnik Velenje – Mejniki. O knjigi so v torek, 2. februarja 2011, v Vili Široko pri Šoštanju spregovorili direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved, avtor knjige Vinko Mihelak in direktor Muzeja Velenje Damijan Kljajič.
Rudarstvo ima v Šaleški dolini pomembno vlogo, saj je za nami že več kot stoletna tradicija premogovništva in s tem povezana bitka s podzemnimi pogoji odkopavanja. Premogovnik Velenje, ki deluje na največjem slovenskem nahajališču premoga in na eni od najdebelejših znanih plasti na svetu, tako že več kot stoletje soustvarja podobo tega območja in tudi širše regije.
Pobuda za nastanek knjige je nastala ob 135-letnici Premogovnika, z njo smo želeli prikazati zgodovino podjetja od njegovih popolnih začetkov do današnjega dne, ko je eden izmed najboljših svetovnih premogovnikov s podzemno eksploatacijo.
»Premogovnik Velenje je plod številnih generacij naših rudarjev in vseh ostalih, ki so skrbeli za delovanje premogovnika skozi zgodovino,« je uvodoma dejal dr. Milan Medved, direktor Premogovnika Velenje. »Vsi ti so prispevali k temu, da je naš premogovnik eden od najboljših na svetu. Naš slogan, da gradimo na preteklosti in mislimo na prihodnost poudarja natančno tisto, kar mislimo in delamo. Knjiga Mejniki je posvečena vsem tistim, ki so prispevali svoj kamenček v mozaik Premogovnika. Vsaka generacija je imela in ima svoje probleme, vsaki generaciji se zdi, da samo njeni problemi štejejo. Vse generacije so imele svoje mejnike – vsi smo lahko nanje upravičeno ponosni, saj smo skupaj soustvarjali zgodovino Premogovnika Velenje.«
Na vprašanje, kateri je najpomembnejši mejnik v zgodovini Premogovnika, so si bili sogovorniki enotni, da je težko izpostaviti le enega, saj se je v dolgoletnem obdobju zvrstilo precej pomembnih prelomnic, ki so vsaka po svoje zaznamovala delovanje velenjskega rudnika.
Premogovnik že od samih začetkov družbeno odgovorno do okolja
Družbena odgovornost Premogovnika se kaže že praktično od samega začetka delovanja, saj je že njegov prvi lastnik Daniel pl. Lapp na Lilijskem griču v Pesju zgradil rudarsko stanovanjsko kolonijo in bolnišnico. Tega je bilo v preteklosti precej, saj si Premogovnik Velenje aktivno prizadeva, da sodeluje z okoljem, katerega sestavni del je. Tako je v preteklem stoletju sodeloval pri oblikovanju gospodarskega in družbenega razvoja, zaradi Premogovnika je nastalo mesto Velenje. Prav zaradi razvoja premogovništva so bila ustvarjena številna delovna mesta, urejena je bila infrastruktura, zgrajena so bila stanovanja, Premogovnik je pomagal pri izgradnji šol in zdravstvenega sistema. Te temelje je Premogovnik Velenje nadgrajeval vse do današnjih dni, ko zelo izpostavlja pomen trajnostnega razvoja, skrb do okolja, varnosti pri delu in zaposlenih.
Damijan Kljajič, direktor Muzeja Velenje je povedal, da bi bila podoba Šaleške doline povsem drugačna, če premogovništva tukaj ne bi bilo. »Verjetno bi se tako Velenje kot Šoštanj razvijala počasi. Velenje bi danes najbrž štelo 3-4 tisoč prebivalcev, Šoštanj bi bil nekoliko večji. Industrija bi se razvijala po potrebi. Verjetno bi še vedno obstajala Tovarna usnja.«
Velenjski rudnik je bil prvi industrijski obrat v Velenju, zato so imeli na začetku težave tudi s pridobivanjem ustrezne delovne sile. Prvo strokovno šolo za rudarje in profesioniste so ustanovili šele v letu 1929. Danes se lahko Premogovnik Velenje pohvali z vrhunskimi strokovnjaki na različnih področjih, saj proizvodnja premoga temelji na sodobni tehnologiji in opremi, ki je vedno pogosteje plod lastnega znanja.
Leta 1955 so v Premogovniku prvič presegli milijon ton nakopanega premoga, v letu 1960 2 mio, 1963 3 mio, 1975 4 mio in v letu 1981 5 mio ton. Absolutni rekord je iz leta 1985, ko so rudarji iz globin Šaleške doline potegnili 5 mio 106.400 ton lignita. Po tem letu se je proizvodnja pričela zniževati in se je v zadnjih letih ustalila pri 4 mio ton. Letos se obeta še en pomemben mejnik, o katerem bomo prav gotovo govorili še čez desetletja – že v kratkem bomo namreč položili temeljni kamen za izgradnjo jaška NOP 2.
»Novi jašek je izziv naše generacije,« je prepričan dr. Medved. »Z njim bomo precej zmanjšali potreben obseg na površini za svoje delovanje, omogočeno bo nadaljnje zmanjšanje jamskih prostorov za okvirno 20 %. To pomeni velika koncentracija pridobivanja premoga na precej manjšem obsegu in ne kot je bilo včasih, ko se je premog odkopal po celotni Šaleški dolini.«
Varnost pri delu je najpomembnejši cilj
Premogovnik Velenje ima poleg usposobljene Službe za varnost in zdravje pri delu, stalnega nadzora pogojev dela pod zemljo preko varnostnega in tehničnega informacijskega sistema na površini, visoko strokovno, tehnično in fizično usposobljeno Jamsko reševalno četo, ki je bila ustanovljena leta 1907.
Reševalna četa šteje preko 100 aktivnih reševalcev, ki so v vsakem trenutku pripravljeni na morebitno posredovanje. V reševalni postaji se nahaja oprema za reševanje, za brezhibnost le te pa skrbi usposobljeno osebje. Prav tako je v jami urejenih pet lokacij (t. i. baz), kjer je na voljo vsa potrebna oprema za reševanje in nudenje prve pomoči. Na vsakem področju jame, imamo na vsaki delovni izmeni, med zaposlenimi določeno število reševalcev. Ti reševalci se lahko takoj zberejo v bazah, se opremijo s potrebno reševalno opremo in so takoj pripravljeni za reševanje.
Vinko Mihelak, avtor knjige, je potrdil, da je Jamska reševalna četa danes ena od najbolj usposobljenih v Evropi. »Začetki pa niso bili najbolj cvetoči, kar je povsem normalno za tisti čas. Kar dvajset let je trajalo, da je bila formirana. Do takrat so se že srečali z vsemi možnimi nesrečami (požar, plin, stebrni udar), vendar je to bilo za tisti čas povsem običajno.«
»Varnost v Premogovniku je sedaj na najvišjem nivoju,« je njegove besede podkrepil direktor dr. Milan Medved. »Za vrhunsko usposobljenost reševalcev skrbimo dvakrat mesečno z reševalnimi vajami. Vaje imajo podrobno zastavljen program, ki zajema vsa področja, ki jih mora vsak posamezni reševalec poznati. Vesel sem, da nam je uspelo konec lanskega leta pomladiti četo z 20 novimi aktivnimi reševalci.«
Danes sodi Premogovnik med najsodobnejše premogovnike tudi v svetovnem merilu, vendar še vedno vidimo priložnosti za izboljšave, napredek in razvoj novih tehnologij, ki nam bodo v prihodnjih desetletjih prinesle konkurenčnost na odprtem trgu z energijo. Zadnji razvoj od 50., 60. let preteklega stoletja pa do danes je res bil izjemno silovit, po letu 1987 ni več klasičnega odkopa, le še mehanizirani. Rudarji dandanes obvladujejo vrhunsko tehnologijo, saj imamo v jami položene optične kable, na odkopih brezžično pošiljamo številne podatke iz kombajna v informacijski sistem. V povprečju 18 rudarjev obvladuje dela z 200-metrskim odkopom, ki je sposoben v enem dnevu napredovati za kar 9 metrov, kar je nepredstavljivo za nekdanje generacije.
Veliko pomembnih dogodkov, mejnikov je popisanih v internem glasilu Rudar, ki je pričel izhajati leta 1953, takrat še kot Velenjski rudar. V njem niso zabeleženi le dogodki, pomembni le za premogovnik, ampak tudi za celotno Šaleško dolino, saj
predstavlja prvi časopis, ki je poročal o dolini, njenem razvoju in življenju v njej.
Premogovnik Velenje, ki je bil in bo tudi v prihodnje gibalo razvoja v Šaleški dolini, danes simbolizira prepletanje moderne tehnologije in znanja s tradicijo izkopavanja premoga. Podjetje stremi k novim znanjem, tehnologijam in tržnim programom, ki bodo gonilo družbe tudi potem, ko bodo zaloge premoga pošle.