V Gaberkah 5. srečanje preseljenih

Že petič zapovrstjo so Gaberke letos gostile srečanje preseljenih z območja rudarjenja Premogovnika Velenje, ki so jo prireditelji namenili srečanju nekdanjih prebivalcev Šaleške doline, ki so se morali zaradi posledic rudarjenja preseliti drugam, in spominu na kraje, ki jih zdaj ni več.

Ob bok letošnjemu srečanju sta v Gaberkah potekali tudi blagoslovitvi prenovljene kapelice pri domačiji Cvenk in obnovljene Cerkve Sv. Urha z mašo.

Za sanacijo objektov je kot investitor poskrbel Premogovnik Velenje s svojima hčerinskima družbama PV Invest in RGP.

Stara kapelica, ki jo je močno načel zob časa, je bila tako dotrajana, da prenova le-te, tako iz ekonomskega kot varnostnega vidika, ni prišla v poštev.

V kulturnem programu so nastopili Rudarski oktet, ljudske pevke Gaberški cvet, članica Twirling kluba Anja Drev in harmonikarski orkester Vilija Mravljaka, za dobro razpoloženje pa je še dolgo v noč skrbel ansambel Spomini.

Obeh slovesnosti ob prenovi sta se udeležila tudi mariborski nadškof metropolit msgr. dr. Marjan Turnšek, ki je blagoslovil kapelico in prenovitvena dela v gaberški cerkvi, ter naddekan Jože Pribožič.

Stara kapelica, ki jo je močno načel zob časa, je bila tako dotrajana, da prenova le-te, tako iz ekonomskega kot varnostnega vidika, ni prišla v poštev.

Tudi vsa restavratorska dela v Cerkvi sv. Urha v Gaberkah, ki se nahaja znotraj pridobivalnega prostora premogovnika in je v teh poletnih mesecih prav tako dobila novo podobo, so Langusovo delo.

V Premogovniku Velenje smo se skupaj s hčerinsko družbo PV Invest in Župnijo Šoštanj odločili, da pristopimo k sanaciji cerkve, ki je tudi kulturni spomenik.

Sanacija je zajela statično ojačitev, ki izboljša stabilnost objekta, in sanacijo zunanjih razpok, Župnija Šoštanj pa se je odločila, da bo nekatera obnovitvena dela izvedla tudi na notranjem delu cerkve.

V Gaberkah so se na tradicionalnem srečanju na lokaciji nekdanjega gasilskega doma pri kozolcu v nedeljo, 21. avgusta, vnovič srečali preseljenci z območja rudarjenja Premogovnika Velenje. Uvodoma je velikemu številu obiskovalcev, ki so prišli iz različnih koncev Slovenije, dobrodošlico izrekel predsednik Kulturnice Gaberke Franc Šteharnik.

V Šaleški dolini so s premogovništvom povezane številne usode in zgodbe njenih prebivalcev, saj so z razvojem rudarstva na tem območju zrasli številni novi domovi in življenje v dolini je dobilo silovit zagon. Mnogim pa je premog vzel tisto najdražje, saj so ob rasti premogovnika izgubili tudi svoj dom.

Prve domačije so na področju Škal izginile že pred drugo svetovno vojno, proces ugrezanja tal in izginjanja plodne zemlje ter domačij pa se je po vojni z modernizacijo premogovnika še siloviteje razmahnil.

Če izgubiš dom, je, kot bi izgubil del sebe.

Prebivalce teh ugrezajočih naselij so deloma preselili na možna kmetijska zemljišča zunaj prostora pridobivanja premoga, del, predvsem mlajših domačinov, pa se je preselil v mesto.

Direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved je zbrane nagovoril, da je Premogovnik tej dolini sicer veliko vzel, po drugi strani pa si njene prihodnosti brez Premogovnika sploh ne moremo predstavljati.

Glavni krivec, da se je podoba te doline spremenila, je bil Premogovnik Velenje, danes pa gre največja zasluga za to, da se je podoba Šaleške doline spet spremenila v lepo in urejeno pokrajino, prav tako Premogovniku.

Na ogled so postavili tudi razstavo o vseh posledicah rudarjenja na tem področju.